|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 35. člen - Fizično nasilje |
| Pogodbenice sprejmejo ustrezne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno ponavljajoče se zastraševalno ravnanje, ki pri drugi osebi povzroči strah za njeno varnost, opredeli kot kaznivo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 35. člena Fizično nasilje | ||
| Primerjava med državami 35. člena Fizično nasilje | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je fizično nasilje, kot je opredeljeno v 35. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir, in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike. |
|
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1 je po mnenju dr. Filipčič2 usklajen s 35. členom Konvencije. KZ-1 inkriminira različne intenzivnosti fizičnega nasilja v številnih členih (tako v poglavju Kazniva dejanja zoper življenje in telo, kot tudi izven njega, kot npr. Nasilništvo po 296. členu, Nasilje v družini po 191. členu, Grožnja po 135. členu). PIC3 pravi, da Slovenska zakonodaja fizično nasilje oziroma nasilništvo ureja enako kot Konvencija, saj kar v dveh zakonskih določbah (prva ureja razmerja zgolj v družinski skupnosti, druga pa ureja nasilništvo na splošno – torej ne glede na osebno povezanost med storilcem in žrtvijo) takšno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Slovenski KZ-1 v 296. členu zgolj podrobneje opredeli katera dejanja se lahko štejejo za nasilništvo – vendar so ta dejanja našteta zgolj primeroma, kar pomeni, da druga dejanja oziroma ravnanja niso izključena. Ne gre za taksativno določitev ravnanj, ki bi izključila vsa druga, saj je v prvem odstavku navedenega zakonskega določila izrecno določeno, da lahko kaznivo dejanje nasilništva pomeni tudi drugačno nasilno omejevanje enakih pravic, ki osebo spravi v podrejen položaj. KZ-1 v zvezi s tem členom konvencije predvideva člene, navedene pod 33. členom Konvencije, vprašanjem a. |
| a. Ali je fizično nasilje, kot je opredeljeno v 35. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir, in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike. |
|
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1 je po mnenju dr. Filipčič2 usklajen s 35. členom Konvencije. KZ-1 inkriminira različne intenzivnosti fizičnega nasilja v številnih členih (tako v poglavju Kazniva dejanja zoper življenje in telo, kot tudi izven njega, kot npr. Nasilništvo po 296. členu, Nasilje v družini po 191. členu, Grožnja po 135. členu). PIC3 pravi, da Slovenska zakonodaja fizično nasilje oziroma nasilništvo ureja enako kot Konvencija, saj kar v dveh zakonskih določbah (prva ureja razmerja zgolj v družinski skupnosti, druga pa ureja nasilništvo na splošno – torej ne glede na osebno povezanost med storilcem in žrtvijo) takšno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Slovenski KZ-1 v 296. členu zgolj podrobneje opredeli katera dejanja se lahko štejejo za nasilništvo – vendar so ta dejanja našteta zgolj primeroma, kar pomeni, da druga dejanja oziroma ravnanja niso izključena. Ne gre za taksativno določitev ravnanj, ki bi izključila vsa druga, saj je v prvem odstavku navedenega zakonskega določila izrecno določeno, da lahko kaznivo dejanje nasilništva pomeni tudi drugačno nasilno omejevanje enakih pravic, ki osebo spravi v podrejen položaj. KZ-1 v zvezi s tem členom konvencije predvideva člene, navedene pod 33. členom Konvencije, vprašanjem a. |
 |
| b. Če je fizično nasilje kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
| Odgovor: Ni javno dostopnih podatkov. |
| b. Če je fizično nasilje kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
| Odgovor: Ni javno dostopnih podatkov. |
|
|
| c. Če je fizično nasilje kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
|
Odgovor: Glede na to kdo začne in vodi kazenski postopek, poznamo več vrst kaznivih dejanj: - kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo4. Kazenski zakonik (KZ-1)5 glede na naslednje člene predvideva: 135. člen – Grožnja Za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se pregon začne na zasebno tožbo. 191. člen KZ-1, Nasilje v družini se preganja po uradni dolžnosti. Če teče postopek zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti za začetek pregona predlog žrtve ni potreben in žrtve postopka ne morejo ustaviti4. 296. člen – Nasilništvo (1) Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če dejanje iz prejšnjega odstavka storita dve ali več oseb ali če je bilo hudo ponižanih več oseb ali če storilec drugega lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor povzroča nasilje ali ogroža varnost drugih na športnih prireditvah ali v zvezi s temi prireditvami. Evidentno ja, da se velika večina kaznivih dejanj, ki jih ureja Konvencija, po slovenski materialno pravni kazenski zakonodaji začne po uradni dolžnosti, zato je tudi kazenski postopek popolnoma neodvisen od volje žrtve. Tudi v primerih pregona in zastopanja obtožb za kazniva dejanja, katerih pregon se po slovenskih kazenskopravnih določbah začne na predlog žrtve oziroma oškodovanca, lahko v nadaljevanju prevzame državni tožilec ali tožilka6. |
| c. Če je fizično nasilje kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
|
Odgovor: Glede na to kdo začne in vodi kazenski postopek, poznamo več vrst kaznivih dejanj: - kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo4. Kazenski zakonik (KZ-1)5 glede na naslednje člene predvideva: 135. člen – Grožnja Za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se pregon začne na zasebno tožbo. 191. člen KZ-1, Nasilje v družini se preganja po uradni dolžnosti. Če teče postopek zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti za začetek pregona predlog žrtve ni potreben in žrtve postopka ne morejo ustaviti4. 296. člen – Nasilništvo (1) Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če dejanje iz prejšnjega odstavka storita dve ali več oseb ali če je bilo hudo ponižanih več oseb ali če storilec drugega lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor povzroča nasilje ali ogroža varnost drugih na športnih prireditvah ali v zvezi s temi prireditvami. Evidentno ja, da se velika večina kaznivih dejanj, ki jih ureja Konvencija, po slovenski materialno pravni kazenski zakonodaji začne po uradni dolžnosti, zato je tudi kazenski postopek popolnoma neodvisen od volje žrtve. Tudi v primerih pregona in zastopanja obtožb za kazniva dejanja, katerih pregon se po slovenskih kazenskopravnih določbah začne na predlog žrtve oziroma oškodovanca, lahko v nadaljevanju prevzame državni tožilec ali tožilka6. |
|
|
| d. Ali je država k temu členu vzela pridržek in namesto tega ponuja možnost civilne tožbe (na primer prepoved približevanja)? Če je odgovor pritrdilen, ali ukrepi civilnih tožb izpolnjujejo merila učinkovitosti, sorazmernosti in pravičnega obravnavanja? |
| Odgovor: Država Slovenije je glede na 55. člen ob upoštevanju 35. člena vzela pridržek. Obran piše, da je Republika Slovenija vzela pridržek, ker se nekatera kazniva dejanja, npr. lahka telesna poškodba, preganjajo na predlog7. |
| d. Ali je država k temu členu vzela pridržek in namesto tega ponuja možnost civilne tožbe (na primer prepoved približevanja)? Če je odgovor pritrdilen, ali ukrepi civilnih tožb izpolnjujejo merila učinkovitosti, sorazmernosti in pravičnega obravnavanja? |
| Odgovor: Država Slovenije je glede na 55. člen ob upoštevanju 35. člena vzela pridržek. Obran piše, da je Republika Slovenija vzela pridržek, ker se nekatera kazniva dejanja, npr. lahka telesna poškodba, preganjajo na predlog7. |
|
|
|
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [2] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [4] Obran, N. (2014) Nasilje nad ženskami – prav(n)e poti v varno življenje žensk in otrok. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. [5] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [6] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [7] Obran, N. (2015) O pridržkih k Istanbulski konvenciji. Interno gradivo. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
