|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 34. člen - Zalezovanje |
| Pogodbenice sprejmejo ustrezne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno ponavljajoče se zastraševalno ravnanje, ki pri drugi osebi povzroči strah za njeno varnost, opredeli kot kaznivo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 34. člena Zalezovanje | ||
| Primerjava med državami 34. člena Zalezovanje | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je zalezovanje, kot je opredeljeno v 34. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisane sankcije, vir, in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike. |
|
Odgovor: Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-C1)1, ki je začela veljati 18. oktobra 2015 se je dodalo novo kaznivo dejanje Zalezovanje v 134.a členu. Pred sprejetjem novele je bilo v kazenski zakonodaji zalezovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le, če je izvršeno v družinski ali drugi življenjski skupnosti (tudi po njenem razpadu) v 191. členu KZ-1 Nasilje v družini. Zakon o varstvu javnega reda in miru2 pa v 6. členu opredeljuje kot prekršek tudi ravnanje vsakogar, ki koga »zasleduje«. Ta prekršek obravnava policija v hitrem postopku3. Zalezovanje 134.a člen (1) Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. Kot pravi Obran4, bo na podlagi novega 134.a člena KZ-1 mogoče preganjati t.i. zalezovalce, ki ogrožajo ali ponavljajoče prestrašijo posameznike (ne spravijo v trenutni strah, ampak v trajnejše stanje prestrašenosti) pri njihovem običajnem delu, gibanju, dejavnostih ali zasebnosti. Bistveno je torej ponavljajoče izvršitveno ravnanje, enkratno nadlegovanje ne zadostuje. |
| a. Ali je zalezovanje, kot je opredeljeno v 34. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisane sankcije, vir, in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike. |
|
Odgovor: Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-C1)1, ki je začela veljati 18. oktobra 2015 se je dodalo novo kaznivo dejanje Zalezovanje v 134.a členu. Pred sprejetjem novele je bilo v kazenski zakonodaji zalezovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le, če je izvršeno v družinski ali drugi življenjski skupnosti (tudi po njenem razpadu) v 191. členu KZ-1 Nasilje v družini. Zakon o varstvu javnega reda in miru2 pa v 6. členu opredeljuje kot prekršek tudi ravnanje vsakogar, ki koga »zasleduje«. Ta prekršek obravnava policija v hitrem postopku3. Zalezovanje 134.a člen (1) Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. Kot pravi Obran4, bo na podlagi novega 134.a člena KZ-1 mogoče preganjati t.i. zalezovalce, ki ogrožajo ali ponavljajoče prestrašijo posameznike (ne spravijo v trenutni strah, ampak v trajnejše stanje prestrašenosti) pri njihovem običajnem delu, gibanju, dejavnostih ali zasebnosti. Bistveno je torej ponavljajoče izvršitveno ravnanje, enkratno nadlegovanje ne zadostuje. |
 |
| b. Če je zalezovanje kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| b. Če je zalezovanje kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| c. Če je zalezovanje kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
|
Odgovor: Glede na to kdo začne in vodi kazenski postopek, poznamo več vrst kaznivih dejanj: - kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo5. Zalezovanje 134.a člen (1) Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. Pregon se začne na predlog. |
| c. Če je zalezovanje kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
|
Odgovor: Glede na to kdo začne in vodi kazenski postopek, poznamo več vrst kaznivih dejanj: - kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo5. Zalezovanje 134.a člen (1) Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. Pregon se začne na predlog. |
|
|
| d. Ali je država k temu členu vzela pridržek in namesto tega ponuja možnost civilne tožbe (na primer prepoved približevanja)? Če je odgovor pritrdilen, ali ukrepi civilnih tožb izpolnjujejo merila učinkovitosti, sorazmernosti in pravičnega obravnavanja? |
| Odgovor: |
| d. Ali je država k temu členu vzela pridržek in namesto tega ponuja možnost civilne tožbe (na primer prepoved približevanja)? Če je odgovor pritrdilen, ali ukrepi civilnih tožb izpolnjujejo merila učinkovitosti, sorazmernosti in pravičnega obravnavanja? |
| Odgovor: |
|
|
|
[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), Ur. l. RS, št. 54/15. [2] Zakonu o varstvu javnega reda in miru, Ur. l. RS, št. 70/06. [3] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [4] Obran, N. (2015) Interno gradivo, Nekatere spremembe KZ-1C. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. [5] Obran, N. (2014) Nasilje nad ženskami – prav(n)e poti v varno življenje žensk in otrok. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
