|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 34. člen - Zalezovanje |
| Pogodbenice sprejmejo ustrezne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno ponavljajoče se zastraševalno ravnanje, ki pri drugi osebi povzroči strah za njeno varnost, opredeli kot kaznivo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 34. člena Zalezovanje | ||
| Primerjava med državami 34. člena Zalezovanje | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je zalezovanje, kot je opredeljeno v 34. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisane sankcije, vir in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike. |
| Odgovor: V kazenski zakonodaji je zalezovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le, če je izvršeno v družinski ali drugi življenjski skupnosti (tudi po njenem razpadu) v 191. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)1. Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)2 pa v 6. členu opredeljuje kot prekršek tudi ravnanje vsakogar, ki koga »zasleduje«. Ta prekršek obravnava policija v hitrem postopku3. |
 |
| a. Ali je zalezovanje, kot je opredeljeno v 34. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisane sankcije, vir in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike. |
|
Odgovor: V kazenski zakonodaji je zalezovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le, če je izvršeno v družinski ali drugi življenjski skupnosti (tudi po njenem razpadu) v 191. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)1. Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)2 pa v 6. členu opredeljuje kot prekršek tudi ravnanje vsakogar, ki koga »zasleduje«. Ta prekršek obravnava policija v hitrem postopku3. Ker zalezovanje ni opredeljeno kot kaznivo dejanje (razen v okviru 191. člena), ampak kot prekršek, se zastavi vprašanje, ali je ob nespremenjenem Kazenskem zakoniku potreben pridržek iz 3. odstavka 78. člena Istanbulske konvencije. Vprašanje torej je, ali je denarno kazen po ZJRM-14 mogoče šteti za kazensko sankcijo ali pa gre za nekazensko sankcijo. Po stališču slovenske teorije kazenskega prava sodijo prekrški v sklop kaznivih ravnanj in zanje predpisane sankcije imajo zato naravo kazenskih sankcij (tudi ob upoštevanju meril Evropskega sodišča za človekove pravice, katere zadeve imajo naravo kazenskih zadev v smislu 6. člena Konvencije o človekovih pravicah). Konvencija tudi ne zahteva zaporne kazni za konvencijska kazniva dejanja, ampak oceno o primernosti zaporne kazni prepušča državam pogodbenicam (1. odstavek 45. člena Istanbulske konvencije). Filipčič zaključi, da je slovenska zakonodaja (KZ-1 in ZP-1) usklajena s 34. členom te konvencije5. Pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije6 menijo, da je treba pritrditi mnenju MP, da je v prvem odstavku 191. člena KZ-1 inkriminirano le zalezovanje v okviru družinske skupnosti, medtem ko naj bi se po 34. členu Istanbulske konvencije to kaznivo dejanje nanašalo na katero koli žrtev, torej tudi na tako, ki s storilcem ne živi v družinski skupnosti. Pri tem je treba še dodati, da gre pri zalezovanju glede na besedilo Istanbulske konvencije in tudi glede na siceršnji splošni pomen tega izraza praviloma za večkratno ravnanje, ni pa mogoče izključiti niti enkratnega ravnanja. Ob zgoraj navedenem je potrebno opozoriti še na dilemo glede definicije družinskih članic in članov po ZPND v povezavi z zalezovanjem, saj je lahko zalezovalec tudi npr. znanec, dejanje pa lahko ima enake posledice za žrtev. Izraz zalezovanje ali stalking (ang.) označuje nezaželene vdore, vmešavanja ene osebe v življenje druge. Za zalezovanje je značilno, da so vdori ali nadlegovanja ponavljajoči in da v žrtvi vzbujajo strah ali zaskrbljenost7. Okoli 10 % populacije v Evrope je bilo ali je žrtev zalezovanja, večina teh žrtev je žensk. Zalezovanje je oblika nasilja in lahko vodi do drugih oblik nasilja, tudi do umora. Pogosto se zgodi, da žrtve ne prepoznajo zgodnjih znakov nasilja in ga zato ne prijavijo. Zalezovanje ima velik vpliv na žrtve, povzroča stres, strah in anksioznost8. Zakonodaja na področju zalezovanja mora vsebovati tri elemente: dejanje, naklep in posledice na žrtvi. Nekatere zakonodaje na tem področju postavljajo minimum dveh dejanj, v drugih pa je eno dejanje dovolj, da ga prepoznajo kot zalezovanje. Naklep predstavlja predvsem namen povzročanja strahu in/ali malomarnost glede tega ali je strah povzročen9. |
 |
| b. Če je zalezovanje kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| b. Če je zalezovanje kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| c. Če je zalezovanje kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja zalezovanja. |
| c. Če je zalezovanje kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja zalezovanja. |
|
|
| d. Ali je država k temu členu vzela pridržek in namesto tega ponuja možnost civilne tožbe (na primer prepoved približevanja)? Če je odgovor pritrdilen, ali ukrepi civilnih tožb izpolnjujejo merila učinkovitosti, sorazmernosti in pravičnega obravnavanja? |
| Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije. |
| d. Ali je država k temu členu vzela pridržek in namesto tega ponuja možnost civilne tožbe (na primer prepoved približevanja)? Če je odgovor pritrdilen, ali ukrepi civilnih tožb izpolnjujejo merila učinkovitosti, sorazmernosti in pravičnega obravnavanja? |
| Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije. |
|
|
|
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [2] Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Ur. l. RS, št. 70/06. [3] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [4] Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Ur. l. RS, št. 70/06. [5] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [6] Šorli, M., Bele, V., Vrhovno sodišče Republike Slovenije – Kazenski oddelek (2014) Mnenje Vrhovnega sodišča o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede na pravni red Republike Slovenije, IV Kr 10/2014, 28. 2. 2014. [7] Luberto, S., Meško, G., Bučar-Ručman, A. et. al. (2007) Načini soočanja žensk z zalezovanjem: priročnik za žrtve in strokovnjake: Projekt Daphne 04-1/091/W. Mondena: Research Group on Stalking. Dostopno preko: http://stalking.medlegmo.unimo.it/questionnaire/manuale/manuale_Slovenia.pdf, 19. 6. 2014. [8] Wurm G. (2013) Stalking, Report, Committee on Equality and Non-Discrimination (Reference to committee: Doc. 12861, Reference 3854 of 23 April 2012), Parliamentary Assembly, Council of Europe. [9] Wurm G. (2013) Stalking, Report, Committee on Equality and Non-Discrimination (Reference to committee: Doc. 12861, Reference 3854 of 23 April 2012), Parliamentary Assembly, Council of Europe. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
