|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 33. člen - Psihično nasilje |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno dejanje, ki s silo ali grožnjo resno prizadene psihično celovitost osebe, opredeli kot kaznivo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 33. člena Psihično nasilje | ||
| Primerjava med državami 33. člena Psihično nasilje | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je psihično nasilje, kot je navedeno v 33. členu Konvencije, priznano kot kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen, navedite opredelitev, sankcije, vir in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite, če obstajajo razlike, še zlasti, ko je se nasilje zgodi samo enkrat ali se to ponavlja. |
|
Odgovor: Psihično nasilje1 v Konvenciji opisano kot “dejanje, ki s silo ali grožnjo prizadene psihično celovitost osebe, je zajeto v naslednjih inkriminacijah Kazenskega zakonika (KZ-1)2: - v kazenskem dejanju Nasilništvo po 296. členu so zajete različne oblike spravljanja drugega v podrejen položaj, kar predstavlja psihično nasilje. Po stališču Ustavnega sodišča (odločba IIps 194/2009)3 je to kolektivno kaznivo dejanje, za izvršitev katerega torej ne zadošča le enkratno ravnanje. - v kazenskem dejanju Grožnja po 135. členu so zajete grožnje drugi osebi z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja, brez namena spravljati to osebo v podrejen položaj. Za razliko od 296. in 191. členu KZ-1 za dokončanje tega kaznivega dejanja zadošča že eno ravnanje. To pomeni, da glede na 181. točko Obrazložitvenega poročila4 je psihično nasilje, izvršeno z grožnjo, inkriminirano še strožje, kot to zahteva Konvencija. KZ-1 pa poleg navedenih kaznivih dejanj posebej inkriminira še psihično nasilje v dveh okoljih, kjer so žrtve še posebej ranljive1: - Psihično nasilje v družinski ali drugi življenjski skupnosti je zajeto v kazenskem dejanju Nasilje v družini po 191. členu so zajete enake izvršitvene oblike kot v 296. členu (poleg njih še zalezovanje), le da je predpisana kazen višja, če so bila izvršena v obstoječi ali razpadli družinski ali drugi trajnejši skupnosti. - Psihično nasilje na delovnem mestu je zajeto v kazenskem dejanju Šikaniranje na delovnem mestu v 197. člen Kazenskega zakonika. Dr. Katja Filipčič1 tako v svojem mnenju MP trdi, da je KZ-1 usklajen s 33. členom Istanbulske konvencije. V letu 2015 je bila sprejeta novela kaznivega dejanja Grožnje (135. člen KZ-1). Po noveli se kaznivo dejanje ponovno začne preganjati na predlog. V 135. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. |
 |
| a. Ali je psihično nasilje, kot je navedeno v 33. členu Konvencije, priznano kot kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen, navedite opredelitev, sankcije, vir in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite, če obstajajo razlike, še zlasti, ko je se nasilje zgodi samo enkrat ali se to ponavlja. |
|
Odgovor: Psihično nasilje1 v Konvenciji opisano kot “dejanje, ki s silo ali grožnjo prizadene psihično celovitost osebe, je zajeto v naslednjih inkriminacijah Kazenskega zakonika (KZ-1)2: - v kazenskem dejanju Nasilništvo po 296. členu so zajete različne oblike spravljanja drugega v podrejen položaj, kar predstavlja psihično nasilje. Po stališču Ustavnega sodišča (odločba IIps 194/2009)3 je to kolektivno kaznivo dejanje, za izvršitev katerega torej ne zadošča le enkratno ravnanje. - v kazenskem dejanju Grožnja po 135. členu so zajete grožnje drugi osebi z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja, brez namena spravljati to osebo v podrejen položaj. Za razliko od 296. in 191. členu KZ-1 za dokončanje tega kaznivega dejanja zadošča že eno ravnanje. To pomeni, da glede na 181. točko Obrazložitvenega poročila4 je psihično nasilje, izvršeno z grožnjo, inkriminirano še strožje, kot to zahteva Konvencija. KZ-1 pa poleg navedenih kaznivih dejanj posebej inkriminira še psihično nasilje v dveh okoljih, kjer so žrtve še posebej ranljive1: - Psihično nasilje v družinski ali drugi življenjski skupnosti je zajeto v kazenskem dejanju Nasilje v družini po 191. členu so zajete enake izvršitvene oblike kot v 296. členu (poleg njih še zalezovanje), le da je predpisana kazen višja, če so bila izvršena v obstoječi ali razpadli družinski ali drugi trajnejši skupnosti. - Psihično nasilje na delovnem mestu je zajeto v kazenskem dejanju Šikaniranje na delovnem mestu v 197. člen Kazenskega zakonika. Dr. Katja Filipčič1 tako v svojem mnenju MP trdi, da je KZ-1 usklajen s 33. členom Istanbulske konvencije. V letu 2015 je bila sprejeta novela kaznivega dejanja Grožnje (135. člen KZ-1). Po noveli se kaznivo dejanje ponovno začne preganjati na predlog. V 135. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. Po drugi strani dr. Bošnjak6 meni, da kazenskopravne inkriminacije psihičnega nasilja (33. člen), zalezovanja (34. člen), fizičnega nasilja (35. člen), spolnega nasilja, vključno s posilstvom (36. člen), prisilne poroke (37. člen), pohabljanja ženskih spolovil (38. člen), prisilne prekinitve nosečnosti in prisilne sterilizacije (39. člen), spolnega nadlegovanja (40. člen) ter napeljevanja in poskusa za večino navedenih ravnanj (41. člen), niso v celoti zajete v obstoječem KZ-1. Tako bi ratifikacija Istanbulske konvencije zahtevala bistvene spremembe nekaterih obstoječih in uvedbo novih kaznivih dejanj. Pri tem ne gre samo za vprašanje dodatnih inkriminacij v KZ-1, temveč nekatere inkriminacijske določbe Konvencije nejasno opredeljujejo mejo med kaznivim in nekaznivim. Dr. Bošnjak6 tudi trdi, da 33., 34. in 35. člen Konvencije bistveno presegajo okvir obstoječe inkriminacije kaznivega dejanja nasilja v družini (191. člen KZ-1). To pa velja še v večji meri za poskus, napeljevanje in pomoč pri takšnih dejanjih, v kolikor je slednje predvideno, iz 41. člena Istanbulske konvencije. PIC7 je v svoji analizi zapisal, da kljub temu, da v samem besedilu zakonskega določila 191. člena KZ-1, ki ureja nasilje v družini, ni dobesedno zapisano, da je nasilje v družini tudi psihično nasilje, brez dvoma izhaja iz vseh alternativno naštetih oblik nasilja oziroma ravnanja, ki lahko pomenijo nasilje v smislu kaznivega dejanja nasilja v družini. Boleče oziroma ponižujoče ravnanje ter grožnje z neposrednim napadom na življenje ali telo (zaradi pregona iz skupnega prebivališča) nedvomno pomenijo psihično nasilje (do česar pridemo že s samo jezikovno, pa tudi teleološko razlago zakona) in prav v ničemer ne širijo cone kaznivosti. Psihično nasilje oziroma protipravnost ter kaznivost le-tega je torej že sedaj urejena v KZ-1, le da ravnanja, ki psihično nasilje pomenijo, niso poimenovana kot taka temveč so (zgolj bolj določno) opisana. Iz samega besedila 33. člena Konvencije izhaja, da kot kaznivo dejanje opredeljuje zgolj naklepno t.i. psihično nasilje, po slovenski kazenski materialnopravni zakonodaji sta obliki krivde pri izvršitvi kaznivih dejanj dve, in sicer naklep ter malomarnost (ki je milejša oblika), kar pomeni, da Konvencija izrecno določa kot obliko krivde za kaznivost ravnanja v smislu kaznivega dejanja psihičnega nasilja zgolj ravnanja, ki so bila storjena naklepno (kar dejansko oži cono kaznivosti, saj sprejema kot obliko krivde pri naveden kaznivem dejanju zgolj hujšo od obeh oblik krivde). KZ-1 torej predvideva naslednje člene: 135. člen – Grožnja (1) Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. 191. člen – Nasilje v družini (1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti. (3) Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. 197. člen – Šikaniranje na delovnem mestu (1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. 296. člen – Nasilništvo (1) Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če dejanje iz prejšnjega odstavka storita dve ali več oseb ali če je bilo hudo ponižanih več oseb ali če storilec drugega lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor povzroča nasilje ali ogroža varnost drugih na športnih prireditvah ali v zvezi s temi prireditvami. |
 |
| b. Če je psihično nasilje kaznivo dejanje, koliko prijav je bilo vloženih zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
|
Odgovor: Ni javno dostopnih podatkov. |
| b. Če je psihično nasilje kaznivo dejanje, koliko prijav je bilo vloženih zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
|
Odgovor: Ni javno dostopnih podatkov. |
|
|
| c. Če je psihično nasilje kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
|
Odgovor: Glede na to kdo začne in vodi kazenski postopek, poznamo več vrst kaznivih dejanj: - kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo7. Kazenski zakonik (KZ-1)8 glede na naslednje člene predvideva: 135. člen – Grožnja Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se pregon začne na predlog. 191. člen KZ-1, Nasilje v družini se preganja po uradni dolžnosti. Če teče postopek zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti za začetek pregona predlog žrtve ni potreben in žrtve postopka ne morejo ustaviti7. 197. člen – Šikaniranje na delovnem mestu (1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. 296. člen – Nasilništvo (1) Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če dejanje iz prejšnjega odstavka storita dve ali več oseb ali če je bilo hudo ponižanih več oseb ali če storilec drugega lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor povzroča nasilje ali ogroža varnost drugih na športnih prireditvah ali v zvezi s temi prireditvami. Evidentno je, da se velika večina kaznivih dejanj, ki jih ureja Konvencija, po slovenski materialno pravni kazenski zakonodaji začne po uradni dolžnosti, zato je tudi kazenski postopek popolnoma neodvisen od volje žrtve. Tudi v primerih pregona in zastopanja obtožb za kazniva dejanja, katerih pregon se po slovenskih kazenskopravnih določbah začne na predlog žrtve oziroma oškodovanca, lahko v nadaljevanju prevzame državni tožilec ali tožilka9. |
| c. Če je psihično nasilje kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
|
Odgovor: Glede na to kdo začne in vodi kazenski postopek, poznamo več vrst kaznivih dejanj: - kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo7. Kazenski zakonik (KZ-1)8 glede na naslednje člene predvideva: 135. člen – Grožnja Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se pregon začne na predlog. 191. člen KZ-1, Nasilje v družini se preganja po uradni dolžnosti. Če teče postopek zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti za začetek pregona predlog žrtve ni potreben in žrtve postopka ne morejo ustaviti7. 197. člen – Šikaniranje na delovnem mestu (1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. 296. člen – Nasilništvo (1) Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če dejanje iz prejšnjega odstavka storita dve ali več oseb ali če je bilo hudo ponižanih več oseb ali če storilec drugega lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor povzroča nasilje ali ogroža varnost drugih na športnih prireditvah ali v zvezi s temi prireditvami. Evidentno je, da se velika večina kaznivih dejanj, ki jih ureja Konvencija, po slovenski materialno pravni kazenski zakonodaji začne po uradni dolžnosti, zato je tudi kazenski postopek popolnoma neodvisen od volje žrtve. Tudi v primerih pregona in zastopanja obtožb za kazniva dejanja, katerih pregon se po slovenskih kazenskopravnih določbah začne na predlog žrtve oziroma oškodovanca, lahko v nadaljevanju prevzame državni tožilec ali tožilka9. |
|
|
| d. Ali je država k temu členu vzela pridržek in namesto tega ponuja možnost civilne tožbe? Če je odgovor pritrdilen, ali ukrepi civilnih tožb izpolnjujejo merila učinkovitosti, sorazmernosti in pravičnega obravnavanja? |
| Odgovor: |
| d. Ali je država k temu členu vzela pridržek in namesto tega ponuja možnost civilne tožbe? Če je odgovor pritrdilen, ali ukrepi civilnih tožb izpolnjujejo merila učinkovitosti, sorazmernosti in pravičnega obravnavanja? |
| Odgovor: |
|
|
|
[1] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [2] Kazenski zakonik (KZ-1) , Ur.l. RS, št. 55/08 (66/2008 popr.), 39/09, 91/11, 50/12, 54/15. [3] Odločba Vrhovnega sodišča IIps 194/2009, Dostopno preko: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815245931/, 25. 6. 2014. [4] Obrazložitveno poročilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [5] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [6] Bošnjak, M., Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, Katedra za kazensko pravo (2014) Analiza glede vprašanja o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulska konvencija), 9. 7. 2014. [7] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [7] Obran, N. (2014) Nasilje nad ženskami – prav(n)e poti v varno življenje žensk in otrok. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. [8] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [9] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
