|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pri določanju skrbništva in pravice do stikov z otroki upoštevajo nasilni dogodki, ki jih zajema področje uporabe te konvencije. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da izvajanje pravice do stikov ali skrbništva ne ogrozi pravic in varnosti žrtve ali otrok. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 31. člena Skrbništvo, pravica do stikov in varnost | ||
| Primerjava med državami 31. člena Skrbništvo, pravica do stikov in varnost | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali pri odločitvi o začasnem ali stalnem skrbništvom in pravici do obiskov, sodišča upoštevajo morebitno nasilje, ko so mu bili otroci priča ali če so bili sami žrtve nasilja? Če je odgovor pritrdilen, je to določilo zakona (je to posebna zahteva, ki je predpisan z zakonom ali drugim pravnim aktom), ali je to predmet sodničine/sodnikove presoje/mnenja ali višjega sodišča? Prosimo, navedite. Če je zadeva opredeljena v pravnem ali drugem dokumentu, navedite vir. |
|
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 20. členu (varstvo otroka) v povezavi s 19. členom (prepovedi zaradi nasilnih ravnanj), ki v drugem odstavku 19. člena, določa dolžnost CSD, da izvede posebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)2, ki sistemsko ureja varstvo mladoletnih otrok, ne glede na vir ali vrsto ogroženosti3. O varstvu in vzgoji otrok napiše mnenje center za socialno delo, o zadevi odloči sodišče, če gre za tožbo za razvezo (kar je značilno za primere nasilja v družini)3. V praksi opažamo veliko pomanjkljivosti pri stikih z otroki: - zahteva povzročitelja nasilja po stikih z otroki, ki se ji zgodi kmalu po prihodu ženske v zatočišče, - v praksi izvajanja stikov se ne razume, da je otrok žrtev nasilja, tudi če je priča, - pri določanju zaupanja otrok v varstvo in vzgojo ter določitvi stikov se čisto premalo upošteva, da je bilo v družini prisotno nasilje oz. se to minimalizira - v primeru spolnega nasilja so stiki največkrat določeni pod nadzorom, saj očetje na vso moč zanikajo, da so otroka zlorabljali in pravijo, da mama laže itd. |
 |
| a. Ali pri odločitvi o začasnem ali stalnem skrbništvom in pravici do obiskov, sodišča upoštevajo morebitno nasilje, ko so mu bili otroci priča ali če so bili sami žrtve nasilja? Če je odgovor pritrdilen, je to določilo zakona (je to posebna zahteva, ki je predpisan z zakonom ali drugim pravnim aktom), ali je to predmet sodničine/sodnikove presoje/mnenja ali višjega sodišča? Prosimo, navedite. Če je zadeva opredeljena v pravnem ali drugem dokumentu, navedite vir. |
|
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 20. členu (varstvo otroka) v povezavi s 19. členom (prepovedi zaradi nasilnih ravnanj), ki v drugem odstavku 19. člena, določa dolžnost CSD, da izvede posebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)2, ki sistemsko ureja varstvo mladoletnih otrok, ne glede na vir ali vrsto ogroženosti3. O varstvu in vzgoji otrok napiše mnenje center za socialno delo, o zadevi odloči sodišče, če gre za tožbo za razvezo (kar je značilno za primere nasilja v družini)3. V praksi opažamo veliko pomanjkljivosti pri stikih z otroki: - zahteva povzročitelja nasilja po stikih z otroki, ki se ji zgodi kmalu po prihodu ženske v zatočišče, - v praksi izvajanja stikov se ne razume, da je otrok žrtev nasilja, tudi če je priča, - pri določanju zaupanja otrok v varstvo in vzgojo ter določitvi stikov se čisto premalo upošteva, da je bilo v družini prisotno nasilje oz. se to minimalizira - v primeru spolnega nasilja so stiki največkrat določeni pod nadzorom, saj očetje na vso moč zanikajo, da so otroka zlorabljali in pravijo, da mama laže itd. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 78. člen: (1) Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi 65. člena tega zakona, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom. (2) Preden sodišče odloči po prejšnjem odstavku, mora ugotoviti, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene. O tem mora pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Pri delu z uporabnicami in uporabniki (v večini primerov) v zatočiščih naletijo na probleme, ki so povezani s stiki, potem ko se ženska z otroki umakne v zatočišče. Moški – povzročitelj nasilja namreč po odhodu partnerke oz. žene »pritisne« nanjo tako, da zahteva stike z otrokom ali otroki, bodisi pri CSD, bodisi preko sodišča. Izkušnje pri tem so v večji meri slabe – institucije večkrat »silijo« ženske, da privolijo v stike. Na CSD je v zadnjih letih prišlo do stroge delitve postopkov in storitev – to v praksi (vsaj na večjih centrih) pomeni, da eno družino obravnava več strokovnih delavcev (npr. eden za nasilje v družini, drugi za razvezo in/ali stike, tretji za denarno pomoč itd.) in da si med seboj ne izmenjujejo informacij ali se njihova mnenja zelo razlikujejo4. V praksi je mogoče, da socialna delavka ali delavec hkrati obravnava storilca in žrtev, kar lahko privede do manipuliranja z delavko ali delavcem CSD (tako strani povzročitelja kot tudi žrtve), po drugi strani pa ustvarja nezaupanje enega ali drugega v nepristranskost in kvalitetno delo delavke ali delavca. S tem se lahko pogosteje ustvarjajo možnosti za srečevanje žrtve in povzročitelja tekom obravnave v prostorih CSD, to lahko povzroči zaplete in v primeru prepovedi približevanja določeni osebi nenamerno kršitev prepovedi (ali možnost za kršitev)4. Praksa torej kaže, da se v resnici ne razume, da je otrok, ki je priča nasilju, tudi sam žrtev nasilja, kar se kaže v odločitvah o poteku stikov med otrokom in očetom (povzročiteljem nasilja), kmalu po prihodu v zatočišče. Tudi sodišča pri določanju stikov velikokrat tega ne upoštevajo, čeprav je v teku predkazenski ali kazenski postopek (ki trajajo dolgo). Seveda je glavno vodilo v postopkih sodišča »otrokova korist«, vendar je definicija pojma v konkretnem primeru odvisna od sodnice, ki vodi primer (pa tudi od spretnosti oz. moči očeta oz. njegovega odvetnika in matere in njenega odvetnika, če ga ima). Izkušnje žensk, ki imajo na sodišču te postopke, so prej slabe kot dobre – praviloma sodišče stike določi. Dosežek je že, če so ti določeni pod nadzorom, vendar kar hitro preidejo v običajne stike, saj se očetje na stikih primerno obnašajo4. Sodišče preveč ločuje postopke, npr. pravdne in kazenske. Sodniki in sodnice pa velikokrat izhajajo iz svojih osebnih prepričanj (da otroci priče nasilju niso žrtve nasilja, da je »ena po riti« vzgojna, ne verjamejo ženski itd.) ter da je taka tudi širša družbena miselnost, ki vpliva na delo CSD in sodišč. Pri določanju zaupanja otrok v varstvo in vzgojo ter določitvi stikov se čisto premalo upošteva, da je bilo v družini prisotno nasilje oz. se to minimalizira. Morda v nekaterih primerih pogled zameglijo tudi ravnanja žensk (njihovo neupoštevanje potreb otroka, tudi nasilje nad otrokom). Tako, da je to področje zelo kompleksno in preveč odvisno od posameznic in posameznikov4. V primeru spolnega nasilja so stiki največkrat določeni pod nadzorom, saj očetje na vso moč zanikajo, da so otroka zlorabljali in pravijo, da mama laže. Pri nas smo v preteklosti že zasledili prepričanja posameznih sodnic, da mame očete prijavijo iz maščevanja in da bi jim preprečile stike z otrokom. Pojavljajo se nedokazane teze o lažnih prijavah nasilja moških s strani žensk, ki naj bi se želele okoristiti. Ženske žrtve nasilja so tudi zaradi tega pri obravnavi s strani različnih organov deležne še sekundarne viktimizacije. Tako razmišljanje je seveda zelo nevarno in ustvarja napačno pravno prakso. Nedopustno je, da je pravica do stika starša z otrokom pred pravico otroka po varnosti5. Obstajati bi moral pravilnik, v katerem bi bilo določeno, da stikov po prihodu v zatočišče med otroki in očetom nekaj časa ni, ali da so toliko časa obvezno pod nadzorom, poleg tega bi moralo biti določeno, da se oče mora udeležiti svetovanja, če želi imeti stike. Tako bi imele žrtve nasilja bolj enotno in ustreznejšo obravnavo in bi bile bolj zaščitene6. |
 |
| b. Ali je to vprašanje v skladu s načelom "v najboljšem interesu otroka"? Navedite pravno zavezujoče dokumente in priskrbite pojasnila o vpletenih institucijah, vključno z njihovimi pristojnostmi pri reševanju primerov nasilja. Ali obstajajo podatki /raziskave, kjer bi bilo razvidno, kako je opredeljeno načelo "v najboljšem interesu otroka" v kontekstu nasilja nad ženskami? Prosimo, navedite, ključne ugotovitve in kdo je opravil raziskavo/raziskave. |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| b. Ali je to vprašanje v skladu s načelom "v najboljšem interesu otroka"? Navedite pravno zavezujoče dokumente in priskrbite pojasnila o vpletenih institucijah, vključno z njihovimi pristojnostmi pri reševanju primerov nasilja. Ali obstajajo podatki /raziskave, kjer bi bilo razvidno, kako je opredeljeno načelo "v najboljšem interesu otroka" v kontekstu nasilja nad ženskami? Prosimo, navedite, ključne ugotovitve in kdo je opravil raziskavo/raziskave. |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| c. Ali obstajajo kakršni koli posebni ukrepi, ki se upoštevajo in zagotovijo, da pravica do obiskov in skrbništva ne ogroža pravic in varnosti žrtve ter pravic in varnosti otrok? Prosimo, navedite. Kateri organ je odgovoren za izvajanje teh ukrepov (policija, centri za socialno delo, sodstvo ali drugi). Ali so na voljo statistični podatki o številu odobrenih ukrepov povezanih z številom družin s sodnimi odločbami o pravici do stika in vzgoje in varstva? |
|
Odgovor: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)7 premalo določno ureja stike otrok s straši pod nadzorom. Zakonodaja pri odvzemu otrok je nedorečena in omogoča nasprotujoče sodne in upravne odločbe o odvzemu otroka staršem. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom. V kolikor obstaja nevarnost za otroka, lahko sodišče odloči, da se stiki otroka s starši izvršujejo pod nadzorom tretje osebe. Stiki pod nadzorom imajo pravno podlago zgolj v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar zakon ne določa jasno vloge, nalog, kriterijev, časovne omejitve stikov, vsebinskih in kadrovskih zahtev za izvajanje stikov pod nadzorom tretje osebe8. Sodišča pogosto nalogo stikov pod nadzorom izrekajo CSD, tudi če le-ti nimajo prostorskih pogojev za izvrševanje naloge (kar sodišču pred odločitvijo tudi sporočijo), največkrat pa sodišča tega niti ne preverijo in odločijo, kot da gre za že utečeno prakso. CSD za izvajanje te dodatno naložene naloge s strani sodišč niso financirani, stiki se zato odvijajo v pisarni ali v sejni sobi centra (če jo slednji ima), kar ni otroku prijazno okolje, nadzor pa opravlja posamezna strokovna delavka ali delavec CSD, ki je običajno vsakokrat druga ali drugi, med sabo pa ne prenašajo informacij o poteku stikov. Tudi varnostnega načrta ne pripravijo, kar vse vpliva tako na varnost otroka kot tudi starša, ki otroka pripelje na stik. Pravica otroka do stikov s staršema in pravica staršev do stikov z otrokom sta s stiki pod nadzorom močno omejeni, vendar v praksi nekateri tako določeni stiki trajajo tudi več let. V slovenski družinskopravni praksi lahko prihaja do situacij, ko si nasproti stojita sodna (izda jo sodišče) in upravna (izda jo CSD) odločba o odvzemu otroka staršem, vsaka z drugačno, celo nasprotujočo si vsebino, a sta obe izvršljivi8. |
| c. Ali obstajajo kakršni koli posebni ukrepi, ki se upoštevajo in zagotovijo, da pravica do obiskov in skrbništva ne ogroža pravic in varnosti žrtve ter pravic in varnosti otrok? Prosimo, navedite. Kateri organ je odgovoren za izvajanje teh ukrepov (policija, centri za socialno delo, sodstvo ali drugi). Ali so na voljo statistični podatki o številu odobrenih ukrepov povezanih z številom družin s sodnimi odločbami o pravici do stika in vzgoje in varstva? |
|
Odgovor: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)7 premalo določno ureja stike otrok s straši pod nadzorom. Zakonodaja pri odvzemu otrok je nedorečena in omogoča nasprotujoče sodne in upravne odločbe o odvzemu otroka staršem. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom. V kolikor obstaja nevarnost za otroka, lahko sodišče odloči, da se stiki otroka s starši izvršujejo pod nadzorom tretje osebe. Stiki pod nadzorom imajo pravno podlago zgolj v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar zakon ne določa jasno vloge, nalog, kriterijev, časovne omejitve stikov, vsebinskih in kadrovskih zahtev za izvajanje stikov pod nadzorom tretje osebe8. Sodišča pogosto nalogo stikov pod nadzorom izrekajo CSD, tudi če le-ti nimajo prostorskih pogojev za izvrševanje naloge (kar sodišču pred odločitvijo tudi sporočijo), največkrat pa sodišča tega niti ne preverijo in odločijo, kot da gre za že utečeno prakso. CSD za izvajanje te dodatno naložene naloge s strani sodišč niso financirani, stiki se zato odvijajo v pisarni ali v sejni sobi centra (če jo slednji ima), kar ni otroku prijazno okolje, nadzor pa opravlja posamezna strokovna delavka ali delavec CSD, ki je običajno vsakokrat druga ali drugi, med sabo pa ne prenašajo informacij o poteku stikov. Tudi varnostnega načrta ne pripravijo, kar vse vpliva tako na varnost otroka kot tudi starša, ki otroka pripelje na stik. Pravica otroka do stikov s staršema in pravica staršev do stikov z otrokom sta s stiki pod nadzorom močno omejeni, vendar v praksi nekateri tako določeni stiki trajajo tudi več let. V slovenski družinskopravni praksi lahko prihaja do situacij, ko si nasproti stojita sodna (izda jo sodišče) in upravna (izda jo CSD) odločba o odvzemu otroka staršem, vsaka z drugačno, celo nasprotujočo si vsebino, a sta obe izvršljivi8. |
|
|
| d. Ali ti posebni ukrepi, poleg primerov nasilja v družini, veljajo še za druge oblike nasilja (spolno nasilje, fizično nasilje, prisilne poroke itd.)? |
| Odgovor: Ni izrecno opredeljeno za različne oblike nasilja. |
| d. Ali ti posebni ukrepi, poleg primerov nasilja v družini, veljajo še za druge oblike nasilja (spolno nasilje, fizično nasilje, prisilne poroke itd.)? |
| Odgovor: Ni izrecno opredeljeno za različne oblike nasilja. |
|
|
|
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur. l. RS, št. 15/76, 1/89, 14/89, 82/94, 29/95, 64/01, 16/04. [3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [4] Fras, K. (2014) Realnost na področju zaščite in podpore otrok, prič (in žrtev nasilja), 23. 6. 2014. Interno gradivo.. [5] Glejte tudi: http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/s-civilno-druzbo-s-podrocja-nasilja-v-druzini-o-perecih-vprasanjih/?cHash=fb2f19d496723bfed7134edc234a27a2, 11. 6. 2014. [6] Fras, K. (2014) Realnost na področju zaščite in podpore otrok, prič (in žrtev nasilja), 23. 6. 2014. Interno gradivo. [7] Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur. l. RS, št. 15/76, 1/89, 14/89, 82/94, 29/95, 64/01, 16/04. [8] Ramšak, A., Šetinc Vernik, M., Vernik Šetinc, B. (ur.) (2014) Senčno poročilo koalicije nevladnih organizacij Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Sloveniji. Ob 2. periodičnem poročilu Republike Slovenije k Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dostopno preko: http://www.ekvilib.org/images/stories/sencno%20porocilo_SLO.pdf, 20. 6. 2014. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
