|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 31. člen - SkrbniÅ¡tvo, pravica do stikov in varnost |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pri doloÄanju skrbništva in pravice do stikov z otroki upoštevajo nasilni dogodki, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da izvajanje pravice do stikov ali skrbništva ne ogrozi pravic in varnosti žrtve ali otrok. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 31. člena SkrbniÅ¡tvo, pravica do stikov in varnost | ||
| Primerjava med državami 31. člena SkrbniÅ¡tvo, pravica do stikov in varnost | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali pri odloÄitvi o zaÄasnem ali stalnem skrbništvom in pravici do obiskov, sodišÄa upoštevajo morebitno nasilje, ko so mu bili otroci priÄa ali Äe so bili sami žrtve nasilja? ÄŒe je odgovor pritrdilen, je to doloÄilo zakona (je to posebna zahteva, ki je predpisan z zakonom ali drugim pravnim aktom), ali je to predmet sodniÄine/sodnikove presoje/mnenja ali višjega sodišÄa? Prosimo, navedite. ÄŒe je zadeva opredeljena v pravnem ali drugem dokumentu, navedite vir. |
|
Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 20. Älenu (varstvo otroka) v povezavi s 19. Älenom (prepovedi zaradi nasilnih ravnanj), ki v drugem odstavku 19. Älena, doloÄa dolžnost CSD, da izvede posebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)2, ki sistemsko ureja varstvo mladoletnih otrok, ne glede na vir ali vrsto ogroženosti3. O varstvu in vzgoji otrok napiše mnenje center za socialno delo, o zadevi odloÄi sodišÄe, Äe gre za tožbo za razvezo (kar je znaÄilno za primere nasilja v družini)3. V praksi opažamo veliko pomanjkljivosti pri stikih z otroki: - zahteva povzroÄitelja nasilja po stikih z otroki, ki se ji zgodi kmalu po prihodu ženske v zatoÄišÄe, - v praksi izvajanja stikov se ne razume, da je otrok žrtev nasilja, tudi Äe je priÄa, - pri doloÄanju zaupanja otrok v varstvo in vzgojo ter doloÄitvi stikov se Äisto premalo upošteva, da je bilo v družini prisotno nasilje oz. se to minimalizira - v primeru spolnega nasilja so stiki najveÄkrat doloÄeni pod nadzorom, saj oÄetje na vso moÄ zanikajo, da so otroka zlorabljali in pravijo, da mama laže itd. |
 |
| a. Ali pri odloÄitvi o zaÄasnem ali stalnem skrbništvom in pravici do obiskov, sodišÄa upoštevajo morebitno nasilje, ko so mu bili otroci priÄa ali Äe so bili sami žrtve nasilja? ÄŒe je odgovor pritrdilen, je to doloÄilo zakona (je to posebna zahteva, ki je predpisan z zakonom ali drugim pravnim aktom), ali je to predmet sodniÄine/sodnikove presoje/mnenja ali višjega sodišÄa? Prosimo, navedite. ÄŒe je zadeva opredeljena v pravnem ali drugem dokumentu, navedite vir. |
|
Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 20. Älenu (varstvo otroka) v povezavi s 19. Älenom (prepovedi zaradi nasilnih ravnanj), ki v drugem odstavku 19. Älena, doloÄa dolžnost CSD, da izvede posebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)2, ki sistemsko ureja varstvo mladoletnih otrok, ne glede na vir ali vrsto ogroženosti3. O varstvu in vzgoji otrok napiše mnenje center za socialno delo, o zadevi odloÄi sodišÄe, Äe gre za tožbo za razvezo (kar je znaÄilno za primere nasilja v družini)3. V praksi opažamo veliko pomanjkljivosti pri stikih z otroki: - zahteva povzroÄitelja nasilja po stikih z otroki, ki se ji zgodi kmalu po prihodu ženske v zatoÄišÄe, - v praksi izvajanja stikov se ne razume, da je otrok žrtev nasilja, tudi Äe je priÄa, - pri doloÄanju zaupanja otrok v varstvo in vzgojo ter doloÄitvi stikov se Äisto premalo upošteva, da je bilo v družini prisotno nasilje oz. se to minimalizira - v primeru spolnega nasilja so stiki najveÄkrat doloÄeni pod nadzorom, saj oÄetje na vso moÄ zanikajo, da so otroka zlorabljali in pravijo, da mama laže itd. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 78. Älen: (1) Kadar sodišÄe razveže zakonsko zvezo na podlagi 65. Älena tega zakona, odloÄi tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom. (2) Preden sodišÄe odloÄi po prejšnjem odstavku, mora ugotoviti, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene. O tem mora pridobiti mnenje centra za socialno delo. SodišÄe upošteva tudi otrokovo mnenje, Äe ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in Äe je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Pri delu z uporabnicami in uporabniki (v veÄini primerov) v zatoÄišÄih naletijo na probleme, ki so povezani s stiki, potem ko se ženska z otroki umakne v zatoÄišÄe. Moški – povzroÄitelj nasilja namreÄ po odhodu partnerke oz. žene »pritisne« nanjo tako, da zahteva stike z otrokom ali otroki, bodisi pri CSD, bodisi preko sodišÄa. Izkušnje pri tem so v veÄji meri slabe – institucije veÄkrat »silijo« ženske, da privolijo v stike. Na CSD je v zadnjih letih prišlo do stroge delitve postopkov in storitev – to v praksi (vsaj na veÄjih centrih) pomeni, da eno družino obravnava veÄ strokovnih delavcev (npr. eden za nasilje v družini, drugi za razvezo in/ali stike, tretji za denarno pomoÄ itd.) in da si med seboj ne izmenjujejo informacij ali se njihova mnenja zelo razlikujejo4. V praksi je mogoÄe, da socialna delavka ali delavec hkrati obravnava storilca in žrtev, kar lahko privede do manipuliranja z delavko ali delavcem CSD (tako strani povzroÄitelja kot tudi žrtve), po drugi strani pa ustvarja nezaupanje enega ali drugega v nepristranskost in kvalitetno delo delavke ali delavca. S tem se lahko pogosteje ustvarjajo možnosti za sreÄevanje žrtve in povzroÄitelja tekom obravnave v prostorih CSD, to lahko povzroÄi zaplete in v primeru prepovedi približevanja doloÄeni osebi nenamerno kršitev prepovedi (ali možnost za kršitev)4. Praksa torej kaže, da se v resnici ne razume, da je otrok, ki je priÄa nasilju, tudi sam žrtev nasilja, kar se kaže v odloÄitvah o poteku stikov med otrokom in oÄetom (povzroÄiteljem nasilja), kmalu po prihodu v zatoÄišÄe. Tudi sodišÄa pri doloÄanju stikov velikokrat tega ne upoštevajo, Äeprav je v teku predkazenski ali kazenski postopek (ki trajajo dolgo). Seveda je glavno vodilo v postopkih sodišÄa »otrokova korist«, vendar je definicija pojma v konkretnem primeru odvisna od sodnice, ki vodi primer (pa tudi od spretnosti oz. moÄi oÄeta oz. njegovega odvetnika in matere in njenega odvetnika, Äe ga ima). Izkušnje žensk, ki imajo na sodišÄu te postopke, so prej slabe kot dobre – praviloma sodišÄe stike doloÄi. Dosežek je že, Äe so ti doloÄeni pod nadzorom, vendar kar hitro preidejo v obiÄajne stike, saj se oÄetje na stikih primerno obnašajo4. SodišÄe preveÄ loÄuje postopke, npr. pravdne in kazenske. Sodniki in sodnice pa velikokrat izhajajo iz svojih osebnih prepriÄanj (da otroci priÄe nasilju niso žrtve nasilja, da je »ena po riti« vzgojna, ne verjamejo ženski itd.) ter da je taka tudi širša družbena miselnost, ki vpliva na delo CSD in sodišÄ. Pri doloÄanju zaupanja otrok v varstvo in vzgojo ter doloÄitvi stikov se Äisto premalo upošteva, da je bilo v družini prisotno nasilje oz. se to minimalizira. Morda v nekaterih primerih pogled zameglijo tudi ravnanja žensk (njihovo neupoštevanje potreb otroka, tudi nasilje nad otrokom). Tako, da je to podroÄje zelo kompleksno in preveÄ odvisno od posameznic in posameznikov4. V primeru spolnega nasilja so stiki najveÄkrat doloÄeni pod nadzorom, saj oÄetje na vso moÄ zanikajo, da so otroka zlorabljali in pravijo, da mama laže. Pri nas smo v preteklosti že zasledili prepriÄanja posameznih sodnic, da mame oÄete prijavijo iz mašÄevanja in da bi jim prepreÄile stike z otrokom. Pojavljajo se nedokazane teze o lažnih prijavah nasilja moških s strani žensk, ki naj bi se želele okoristiti. Ženske žrtve nasilja so tudi zaradi tega pri obravnavi s strani razliÄnih organov deležne še sekundarne viktimizacije. Tako razmišljanje je seveda zelo nevarno in ustvarja napaÄno pravno prakso. Nedopustno je, da je pravica do stika starša z otrokom pred pravico otroka po varnosti5. Obstajati bi moral pravilnik, v katerem bi bilo doloÄeno, da stikov po prihodu v zatoÄišÄe med otroki in oÄetom nekaj Äasa ni, ali da so toliko Äasa obvezno pod nadzorom, poleg tega bi moralo biti doloÄeno, da se oÄe mora udeležiti svetovanja, Äe želi imeti stike. Tako bi imele žrtve nasilja bolj enotno in ustreznejšo obravnavo in bi bile bolj zašÄitene6. |
 |
| b. Ali je to vprašanje v skladu s naÄelom "v najboljšem interesu otroka"? Navedite pravno zavezujoÄe dokumente in priskrbite pojasnila o vpletenih institucijah, vkljuÄno z njihovimi pristojnostmi pri reševanju primerov nasilja. Ali obstajajo podatki /raziskave, kjer bi bilo razvidno, kako je opredeljeno naÄelo "v najboljšem interesu otroka" v kontekstu nasilja nad ženskami? Prosimo, navedite, kljuÄne ugotovitve in kdo je opravil raziskavo/raziskave. |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| b. Ali je to vprašanje v skladu s naÄelom "v najboljšem interesu otroka"? Navedite pravno zavezujoÄe dokumente in priskrbite pojasnila o vpletenih institucijah, vkljuÄno z njihovimi pristojnostmi pri reševanju primerov nasilja. Ali obstajajo podatki /raziskave, kjer bi bilo razvidno, kako je opredeljeno naÄelo "v najboljšem interesu otroka" v kontekstu nasilja nad ženskami? Prosimo, navedite, kljuÄne ugotovitve in kdo je opravil raziskavo/raziskave. |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| c. Ali obstajajo kakršni koli posebni ukrepi, ki se upoštevajo in zagotovijo, da pravica do obiskov in skrbništva ne ogroža pravic in varnosti žrtve ter pravic in varnosti otrok? Prosimo, navedite. Kateri organ je odgovoren za izvajanje teh ukrepov (policija, centri za socialno delo, sodstvo ali drugi). Ali so na voljo statistiÄni podatki o številu odobrenih ukrepov povezanih z številom družin s sodnimi odloÄbami o pravici do stika in vzgoje in varstva? |
|
Odgovor: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)7 premalo doloÄno ureja stike otrok s straši pod nadzorom. Zakonodaja pri odvzemu otrok je nedoreÄena in omogoÄa nasprotujoÄe sodne in upravne odloÄbe o odvzemu otroka staršem. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom. V kolikor obstaja nevarnost za otroka, lahko sodišÄe odloÄi, da se stiki otroka s starši izvršujejo pod nadzorom tretje osebe. Stiki pod nadzorom imajo pravno podlago zgolj v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar zakon ne doloÄa jasno vloge, nalog, kriterijev, Äasovne omejitve stikov, vsebinskih in kadrovskih zahtev za izvajanje stikov pod nadzorom tretje osebe8. SodišÄa pogosto nalogo stikov pod nadzorom izrekajo CSD, tudi Äe le-ti nimajo prostorskih pogojev za izvrševanje naloge (kar sodišÄu pred odloÄitvijo tudi sporoÄijo), najveÄkrat pa sodišÄa tega niti ne preverijo in odloÄijo, kot da gre za že uteÄeno prakso. CSD za izvajanje te dodatno naložene naloge s strani sodišÄ niso financirani, stiki se zato odvijajo v pisarni ali v sejni sobi centra (Äe jo slednji ima), kar ni otroku prijazno okolje, nadzor pa opravlja posamezna strokovna delavka ali delavec CSD, ki je obiÄajno vsakokrat druga ali drugi, med sabo pa ne prenašajo informacij o poteku stikov. Tudi varnostnega naÄrta ne pripravijo, kar vse vpliva tako na varnost otroka kot tudi starša, ki otroka pripelje na stik. Pravica otroka do stikov s staršema in pravica staršev do stikov z otrokom sta s stiki pod nadzorom moÄno omejeni, vendar v praksi nekateri tako doloÄeni stiki trajajo tudi veÄ let. V slovenski družinskopravni praksi lahko prihaja do situacij, ko si nasproti stojita sodna (izda jo sodišÄe) in upravna (izda jo CSD) odloÄba o odvzemu otroka staršem, vsaka z drugaÄno, celo nasprotujoÄo si vsebino, a sta obe izvršljivi8. |
| c. Ali obstajajo kakršni koli posebni ukrepi, ki se upoštevajo in zagotovijo, da pravica do obiskov in skrbništva ne ogroža pravic in varnosti žrtve ter pravic in varnosti otrok? Prosimo, navedite. Kateri organ je odgovoren za izvajanje teh ukrepov (policija, centri za socialno delo, sodstvo ali drugi). Ali so na voljo statistiÄni podatki o številu odobrenih ukrepov povezanih z številom družin s sodnimi odloÄbami o pravici do stika in vzgoje in varstva? |
|
Odgovor: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)7 premalo doloÄno ureja stike otrok s straši pod nadzorom. Zakonodaja pri odvzemu otrok je nedoreÄena in omogoÄa nasprotujoÄe sodne in upravne odloÄbe o odvzemu otroka staršem. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom. V kolikor obstaja nevarnost za otroka, lahko sodišÄe odloÄi, da se stiki otroka s starši izvršujejo pod nadzorom tretje osebe. Stiki pod nadzorom imajo pravno podlago zgolj v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar zakon ne doloÄa jasno vloge, nalog, kriterijev, Äasovne omejitve stikov, vsebinskih in kadrovskih zahtev za izvajanje stikov pod nadzorom tretje osebe8. SodišÄa pogosto nalogo stikov pod nadzorom izrekajo CSD, tudi Äe le-ti nimajo prostorskih pogojev za izvrševanje naloge (kar sodišÄu pred odloÄitvijo tudi sporoÄijo), najveÄkrat pa sodišÄa tega niti ne preverijo in odloÄijo, kot da gre za že uteÄeno prakso. CSD za izvajanje te dodatno naložene naloge s strani sodišÄ niso financirani, stiki se zato odvijajo v pisarni ali v sejni sobi centra (Äe jo slednji ima), kar ni otroku prijazno okolje, nadzor pa opravlja posamezna strokovna delavka ali delavec CSD, ki je obiÄajno vsakokrat druga ali drugi, med sabo pa ne prenašajo informacij o poteku stikov. Tudi varnostnega naÄrta ne pripravijo, kar vse vpliva tako na varnost otroka kot tudi starša, ki otroka pripelje na stik. Pravica otroka do stikov s staršema in pravica staršev do stikov z otrokom sta s stiki pod nadzorom moÄno omejeni, vendar v praksi nekateri tako doloÄeni stiki trajajo tudi veÄ let. V slovenski družinskopravni praksi lahko prihaja do situacij, ko si nasproti stojita sodna (izda jo sodišÄe) in upravna (izda jo CSD) odloÄba o odvzemu otroka staršem, vsaka z drugaÄno, celo nasprotujoÄo si vsebino, a sta obe izvršljivi8. |
|
|
| d. Ali ti posebni ukrepi, poleg primerov nasilja v družini, veljajo še za druge oblike nasilja (spolno nasilje, fiziÄno nasilje, prisilne poroke itd.)? |
| Odgovor: Ni izrecno opredeljeno za razliÄne oblike nasilja. |
| d. Ali ti posebni ukrepi, poleg primerov nasilja v družini, veljajo še za druge oblike nasilja (spolno nasilje, fiziÄno nasilje, prisilne poroke itd.)? |
| Odgovor: Ni izrecno opredeljeno za razliÄne oblike nasilja. |
|
|
|
[1] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur. l. RS, št. 15/76, 1/89, 14/89, 82/94, 29/95, 64/01, 16/04. [3] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [4] Fras, K. (2014) Realnost na podroÄju zašÄite in podpore otrok, priÄ (in žrtev nasilja), 23. 6. 2014. Interno gradivo.. [5] Glejte tudi: http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/s-civilno-druzbo-s-podrocja-nasilja-v-druzini-o-perecih-vprasanjih/?cHash=fb2f19d496723bfed7134edc234a27a2, 11. 6. 2014. [6] Fras, K. (2014) Realnost na podroÄju zašÄite in podpore otrok, priÄ (in žrtev nasilja), 23. 6. 2014. Interno gradivo. [7] Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur. l. RS, št. 15/76, 1/89, 14/89, 82/94, 29/95, 64/01, 16/04. [8] Ramšak, A., Šetinc Vernik, M., Vernik Šetinc, B. (ur.) (2014) SenÄno poroÄilo koalicije nevladnih organizacij Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Sloveniji. Ob 2. periodiÄnem poroÄilu Republike Slovenije k Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dostopno preko: http://www.ekvilib.org/images/stories/sencno%20porocilo_SLO.pdf, 20. 6. 2014. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
