![]() |
SLO |
2015 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
30. člen - OdÅ¡kodnina |
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve pravico zahtevati odškodnino od storilcev za katera koli kazniva ravnanja, doloÄena v skladu s to konvencijo. 2. Ustrezna državna odškodnina se dodeli tistim, ki so utrpeli hudo telesno poškodbo ali okvaro zdravja do te mere, da škode ne krijejo drugi viri, kakor so storilci, zavarovanje ali javno zdravstvo in socialne doloÄbe. To ne prepreÄuje pogodbenicam, da ne bi od storilca zahtevale povraÄila za odškodnino, dokler je ustrezna pozornost namenjena varnosti žrtve. 3. Ukrepi, sprejeti v skladu s prejšnjim odstavkom, zagotavljajo dodelitev odškodnine v razumnem roku. |
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
Splošna ocena 30. člena OdÅ¡kodnina |
Primerjava med državami 30. člena OdÅ¡kodnina |
VPRAŠANJA |
a. Ali imajo vse žrtve nasilja pravico zahtevati odškodnino od storilca? Je to pred civilnim in/ali kazenskim sodišÄem? Ali je odloÄitev o odškodnini del kazenskega postopka, del sankcije ali del razsodbe? Ali je odškodnina premoženjska ali nepremoženjska? Navedite postopek izvršitve odškodnine (kdo ga sproži, Äigava je odgovornost in kakšen je postopek). |
Odgovor: Žrtev ima pravico zahtevati odškodnina tako v kazenskem, kot v civilnem postopku. NajveÄkrat se v kazenskem postopku žrtev napoti na civilni postopek, kjer ima izid kazenskega postopka pomembno dokazno vrednost, ni pa nujni pogoj za uspešnost žrtve v civilnem postopku.1 O odškodninah govori Zakon o kazenskem postopku (ZKP)2 in Obligacijski zakonik (OZ)3 ter Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)4, pravi PIC5. |
a. Ali imajo vse žrtve nasilja pravico zahtevati odškodnino od storilca? Je to pred civilnim in/ali kazenskim sodišÄem? Ali je odloÄitev o odškodnini del kazenskega postopka, del sankcije ali del razsodbe? Ali je odškodnina premoženjska ali nepremoženjska? Navedite postopek izvršitve odškodnine (kdo ga sproži, Äigava je odgovornost in kakšen je postopek). |
Odgovor: Žrtev ima pravico zahtevati odškodnina tako v kazenskem, kot v civilnem postopku. NajveÄkrat se v kazenskem postopku žrtev napoti na civilni postopek, kjer ima izid kazenskega postopka pomembno dokazno vrednost, ni pa nujni pogoj za uspešnost žrtve v civilnem postopku.1 O odškodninah govori Zakon o kazenskem postopku (ZKP)2 in Obligacijski zakonik (OZ)3 ter Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)4, pravi PIC5. ZKP to ureja v 65., 101. in 105. Älenu: (1) Zasebni tožilec, oškodovanec in oškodovanec kot tožilec ter njihovi zakoniti zastopniki smejo izvrševati svoje pravice v postopku tudi po pooblašÄencu. (2) (prenehal veljati) (3) V kazenskem postopku, ki teÄe zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost iz XIX. poglavja kazenskega zakonika, kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po 192. Älenu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. Älenu kazenskega zakonika, mora imeti mladoletni oškodovanec ves Äas od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblašÄenca, ki skrbi za njegove pravice, še posebej v zvezi z zašÄito njegove integritete med zaslišanjem pred sodišÄem in uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka. Mladoletnemu oškodovancu, ki pooblašÄenca še nima, postavi pooblašÄenca sodišÄe po uradni dolžnosti izmed odvetnikov. 101. Älen Predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku lahko poda tisti, ki je upraviÄen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. 105. Älen (1) O premoženjskopravnih zahtevkih odloÄa sodišÄe. (2) SodišÄe lahko prisodi v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek v celoti; lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo. ÄŒe pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, napoti sodišÄe oškodovanca na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom. (3) ÄŒe izda sodišÄe sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali se z njo obtožba zavrne, ali Äe s sklepom ustavi kazenski postopek ali zavrže obtožnico, napoti oškodovanca, da lahko svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v pravdi. ÄŒe se sodišÄe izreÄe za nepristojno za kazenski postopek, napoti oškodovanca, da lahko priglasi svoj premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku, ki ga bo zaÄelo ali nadaljevalo pristojno sodišÄe. V OZ je doloÄeno, kdaj in kdo ter pod kakšnimi pogoji lahko vloži odškodninsko tožbo5: Povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja po 174. Älenu: (1) Kdor prizadene drugemu telesno poškodbo ali prizadene njegovo zdravje, mu mora povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi, ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. (2) ÄŒe poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno poveÄane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uniÄene ali zmanjšane, mu mora odgovorna oseba plaÄevati doloÄeno denarno rento kot povraÄilo za to škodo. 179. Älen, Denarna odškodnina: (1) Za pretrpljene telesne boleÄine, za pretrpljene duševne boleÄine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in Äasti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, Äe okolišÄine primera, zlasti pa stopnja boleÄin in strahu ter njihovo trajanje to opraviÄujejo, praviÄna denarna odškodnina neodvisno od povraÄila premoženjske škode, pa tudi Äe premoženjske škode ni. (2) Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine, 180. Älen: (1) ÄŒe nekdo umre, lahko sodišÄe prisodi njegovim ožjim družinskim Älanom (zakonec, otroci in starši) praviÄno denarno odškodnino za njihove duševne boleÄine. (2) V primeru posebno težke invalidnosti kakšne osebe lahko sodišÄe prisodi njenemu zakoncu, otrokom in staršem praviÄno denarno odškodnino za njihove duševne boleÄine. (3) Takšno odškodnino je mogoÄe prisoditi tudi bratom in sestram, Äe je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. (4) Odškodnino iz prvega oziroma drugega odstavka tega Älena lahko prisodi sodišÄe tudi zunajzakonskemu partnerju, Äe je obstajala med njim in umrlim oziroma poškodovancem trajnejša življenjska skupnost. ÄŒe pa gre za žrtev nasilnega kaznivega dejanja ali osebo, ki jo je preživljala oseba, ki je umrla zaradi takega kaznivega dejanja, lahko ta zahteva denarno odškodnino od države. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)4 v 6. Älenu doloÄa materialne pogoje: (1) Materialni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so: - da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje (v nadaljnjem besedilu: dejanje), - da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja, - da je bilo dejanje zaznano ali pristojnemu organu naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje, - da na strani prosilca ne obstajajo okolišÄine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04 - avtentiÄna razlaga) ni mogoÄe zahtevati povrnitve škode, - da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne boleÄine, - da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom, - Äe je verjetno, da storilec dejanja ne bo mogel izplaÄati odškodnine za škodo iz prejšnje alineje. (2) ÄŒe je bila posledica dejanja iz prejšnjega odstavka smrt osebe, lahko pravice po tem zakonu uveljavljajo svojci, Äe zakon ne doloÄa drugaÄe. Za pravico do odškodnine, ki jo po posebnem postopku priznava država žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem je pomembno, da ima upraviÄenec slovensko državljanstvo ali državljanstvo ene od držav Älanic Evropske unije in da je bilo nad žrtvijo storjeno nasilno naklepno dejanje. To dejanje se je zgodilo na slovenskem ozemlju ter je bilo kakor koli naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje. Ko žrtev na policiji naznani tako nasilno dejanje, lahko zahteva, da se ji izda potrdilo o zaznavi oziroma naznanitvi kaznivega dejanja. Policist v tako potrdilo vpiše osebne podatke žrtve, Äas prijave, kratek opis dejanja, policijsko enoto, ki obravnava primer, in opravilno številko primera. UpraviÄenec vloži zahtevo za priznanje odškodnine skupaj s potrdilom policije in drugimi dokazili pri Ministrstvu za pravosodje6. |
b. Ali je vaša država ratificirala Evropsko konvencijo o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj? Ali lahko žrtev predloži zahtevek zavarovalnicam? Ali je mogoÄe dobiti odškodnino iz obveznega zdravstvenega zavarovanja? |
Odgovor: Konvencija ni bila ratificirana. Sprejet je bil Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)4, ki ureja pravico do odškodnine, ki jo lahko uveljavlja žrtev nasilnega naklepnega dejanja ali njeni svojci, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odloÄajo in sodelujejo v postopku odloÄanja o teh pravicah. Zakon ureja tudi postopek uveljavljanja odškodnine v domaÄih in tujih Äezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES, z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj7. |
b. Ali je vaša država ratificirala Evropsko konvencijo o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj? Ali lahko žrtev predloži zahtevek zavarovalnicam? Ali je mogoÄe dobiti odškodnino iz obveznega zdravstvenega zavarovanja? |
Odgovor: Konvencija ni bila ratificirana. Sprejet je bil Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)4, ki ureja pravico do odškodnine, ki jo lahko uveljavlja žrtev nasilnega naklepnega dejanja ali njeni svojci, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odloÄajo in sodelujejo v postopku odloÄanja o teh pravicah. Zakon ureja tudi postopek uveljavljanja odškodnine v domaÄih in tujih Äezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES, z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj7. Odškodnino po ZOZKD lahko zahteva žrtev nasilnega naklepnega dejanja, svojci žrtve, Äe je bila posledica dejanja smrt osebe v primerih, ki jih doloÄa zakon. Svojci žrtve so osebe, ki jih je umrli preživljal ali ki so imele po zakonu (ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja) pravico zahtevati od njega preživljanje. Odškodnina se prizna le prosilcu/prosilki, ki je državljan/državljanka Republike Slovenije ali državljanu/državljanki druge države Älanice EU (formalni pogoj). Drugi (materialni) pogoji za priznanje odškodnine so: 1. da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje, 2. da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ta ob storitvi dejanja, 3. da je bilo dejanje zaznano ali naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje, 4. da na strani prosilca ne obstajajo okolišÄine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku ni mogoÄe zahtevati povrnitve škode (ravnanje prosilca ob dejanju in po njem, njegov prispevek k nastanku škode), 5. da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne boleÄine, 6. da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom, 7. Äe je verjetno, da storilec dejanja ne bo mogel izplaÄati odškodnine za škodo. Za nasilno naklepno dejanje po tem zakonu se šteje dejanje, ki je storjeno z neposrednim napadom na življenje in telo ali z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme po kazenskem zakoniku izreÄi kazen enega ali veÄ let zapora. Za kazniva dejanja storjena iz malomarnosti oziroma kazniva dejanja, ki v znakih kaznivega dejanja ne zajemajo »sile«, se odškodnina po tem zakonu ne more priznati. Oškodovanec pa lahko vedno in neodvisno od postopka priznavanja odškodnine po tem zakonu odškodnino uveljavlja v sodnem postopku. Odškodnino po tem zakonu je mogoÄe uveljavljati v dveh vrstah primerov: A) na podlagi domneve, da storilec ne bo mogel izplaÄati odškodnine (domneva neplaÄevitosti) Domneva se, da storilec ne bo mogel izplaÄati odškodnine v naslednjih primerih: - Äe storilec ostane neznan v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odloÄanja komisije ne odkrije ali Äe storilca ni mogoÄe preganjati, - Äe je upraviÄenec otrok (v Äasu storitve še ni dopolnil 18 let), invalid ali žrtev nasilja v družini, - Äe gre za domaÄ Äezmejni primer. V teh primerih prosilcu ni potrebno uveljavljati premoženjskopravnega zahtevka ali vložiti odškodninske tožbe, temveÄ lahko takoj zahteva odškodnino po tem zakonu. Odškodnino v sodnem postopku pa lahko prosilec vedno uveljavlja, vendar je pri tem treba upoštevati 17. Älen: Upoštevanje odškodnin, 17. Älen (1) Odškodnina, doloÄena za posamezno vrsto škode po tem zakonu, se zmanjša za nadomestila, povraÄila in vsa druga izplaÄila, ki jih je za isto vrsto škode upraviÄenec prejel na kateri koli drugi podlagi. (2) Za odškodnino, izplaÄano za posamezno vrsto škode po tem zakonu, se zmanjša povraÄilo za isto vrsto škode, ki jo upraviÄenec od Republike Slovenije uveljavlja na kateri koli drugi podlagi, Äe z zakonom, drugim predpisom ali pogodbo ni doloÄeno drugaÄe.« B) na podlagi odloÄitve o predhodno uveljavljenem premoženjskopravnem zahtevku ali pravnomoÄne sodbe o priznanju odškodnine, Äe izvršba ni bila uspešna oziroma ni bila možna (7. a Älen ZOZKD). Zahteva mora biti vložena v roku: A) 6 mesecev od dneva storitve dejanja, kadar se uveljavlja odškodnina na podlagi domneve neplaÄevitosti. ÄŒe upraviÄenec zaradi telesnih poškodb ni sposoben vložiti zahteve v tem roku, mora zahtevo vložiti najpozneje v 3 mesecih od dneva, ko so prenehali obstajati razlogi, zaradi katerih ni mogel vložiti zahteve, najpozneje pa v 5 letih od dneva storitve dejanja. B) 3 mesecev od prejema: - odloÄbe ali obvestila, da izvršba ni bila uspešna oziroma - podatkov, iz katerih izhaja, da izvršba ni možna (izvršbe zaradi tega ni bilo mogoÄe niti predlagati). Zahteve ni potrebno vložiti po odvetnici/odvetniku, saj se zahteva vloži na predpisanem obrazcu. V skladu z ZOZKD se odškodnina prizna za doloÄene vrste nepremoženjske škode, žrtev pa lahko zahteva tudi odškodnino za doloÄene vrste premoženjske škode oziroma povrnitev doloÄenih stroškov (povrnitev odvetniških stroškov se ne prizna).Odškodnina za strah se ne prizna. Žrtev lahko zahteva odškodnino za: 1. telesne boleÄine ali okvaro zdravja, pri Äemer zakon glede na stopnjo boleÄin primere razvršÄa v pet kategorij (od lažjih do izjemno hudih primerov), za kar se lahko prizna odškodnina od 50 EUR do 10.000 EUR; 2. duševne boleÄine, in sicer le za zmanjšanje življenjske aktivnosti, okrnitev svobode, skaženost, kršitev dostojanstva in za okrnitev drugih osebnostnih pravic (skupno v najvišjem znesku 10.000 EUR). Odškodnina zaradi smrti bližnjega se lahko vsem svojcem ene osebe skupno prizna v višini najveÄ do 10.000 evrov; 3. izgubljeno preživljanje v primeru smrti žrtve, in sicer le, Äe oseba ni upraviÄena do prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v enkratnem znesku do najveÄ 20.000 EUR); 4. stroške v zvezi z zdravljenjem, le Äe oseba do teh ni upraviÄena na podlagi obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja; 5. pogrebne stroške v primeru smrti žrtve, Äe plaÄnik pogreba ni upraviÄen do kritja teh stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja žrtve; 6. škodo za uniÄene medicinske pripomoÄke, le Äe oseba do teh ni upraviÄena na podlagi obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. O priznanju odškodnine odloÄa Komisija Vlade Republike Slovenije za odloÄanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj. Ministrstvo za pravosodje opravlja za Komisijo strokovne in administrativne naloge. |
c. Ali obstaja poseben državni sklad za odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, vkljuÄno za žrtve nasilja nad ženskami? ÄŒe je odgovor pritrdilen, kolikšno škodo ta sklad lahko pokriva (materialno, nematerialno, itd.)? Kakšen je postopek za pridobitev državne finanÄne odškodnine (upravni, sodni, itd.)? Ali so krite telesne poškodbe, težje zdravstvene poškodbe, itd.? Ali država od storilca zahteva povrnitev dejanskih stroškov, v primeru da je odobrena državna odškodnina? Ali imajo žrtve, ki niso državljanke/državljani, dostop do odškodnine iz državnih finanÄnih virov? Prosimo, navedite. |
Odgovor: Za pravico do odškodnine, ki jo po posebnem postopku priznava država žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, je pomembno, da ima upraviÄenec slovensko državljanstvo ali državljanstvo ene od držav Älanic EU in da je bilo nad žrtvijo storjeno nasilno naklepno dejanje. To dejanje se je zgodilo na slovenskem ozemlju ter je bilo kakor koli naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje. Ko žrtev na policiji naznani tako nasilno dejanje, lahko zahteva, da se ji izda potrdilo o zaznavi oziroma naznanitvi kaznivega dejanja. Policist ali policistka v takšno potrdilo vpiše osebne podatke žrtve, Äas prijave, kratek opis dejanja, policijsko enoto, ki obravnava primer, in opravilno številko primera. UpraviÄenec ali upraviÄenka vloži zahtevo za priznanje odškodnine skupaj s potrdilom policije in drugimi dokazili pri Ministrstvu za pravosodje8. Po mnenju Obran9 je Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZDK)10 diskriminatoren, saj je formalni pogoj za pridobitev odškodnine po tem zakonu državljanstvo RS ali druge države Älanice Evropske unije. |
c. Ali obstaja poseben državni sklad za odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, vkljuÄno za žrtve nasilja nad ženskami? ÄŒe je odgovor pritrdilen, kolikšno škodo ta sklad lahko pokriva (materialno, nematerialno, itd.)? Kakšen je postopek za pridobitev državne finanÄne odškodnine (upravni, sodni, itd.)? Ali so krite telesne poškodbe, težje zdravstvene poškodbe, itd.? Ali država od storilca zahteva povrnitev dejanskih stroškov, v primeru da je odobrena državna odškodnina? Ali imajo žrtve, ki niso državljanke/državljani, dostop do odškodnine iz državnih finanÄnih virov? Prosimo, navedite. |
Odgovor: Za pravico do odškodnine, ki jo po posebnem postopku priznava država žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, je pomembno, da ima upraviÄenec slovensko državljanstvo ali državljanstvo ene od držav Älanic EU in da je bilo nad žrtvijo storjeno nasilno naklepno dejanje. To dejanje se je zgodilo na slovenskem ozemlju ter je bilo kakor koli naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje. Ko žrtev na policiji naznani tako nasilno dejanje, lahko zahteva, da se ji izda potrdilo o zaznavi oziroma naznanitvi kaznivega dejanja. Policist ali policistka v takšno potrdilo vpiše osebne podatke žrtve, Äas prijave, kratek opis dejanja, policijsko enoto, ki obravnava primer, in opravilno številko primera. UpraviÄenec ali upraviÄenka vloži zahtevo za priznanje odškodnine skupaj s potrdilom policije in drugimi dokazili pri Ministrstvu za pravosodje8. Po mnenju Obran9 je Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZDK)10 diskriminatoren, saj je formalni pogoj za pridobitev odškodnine po tem zakonu državljanstvo RS ali druge države Älanice Evropske unije. ZOZDKv 5. Älenu doloÄa, da so formalni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu izpolnjeni, Äe je prosilka ali prosilec državljan RS ali državljanka ali državljan druge države Älanice EU. To pomeni, da državljanke in državljani t. i. tretjih držav oziroma osebe brez državljanstva, do odškodnine po Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj niso upraviÄene, Äeprav so tudi oni žrtve nasilnih naklepnih dejanj. Do odškodnine niso upraviÄene niti tiste osebe, ki imajo v Sloveniji urejeno stalno oziroma zaÄasno prebivališÄe. V registrskem popisu leta 201111 je na dan 1. 1. 2011 v Sloveniji živelo 82.746 tujk in tujcev. Po navedbah organizacije UNHCR12 število oseb brez državljanstva v Sloveniji še vedno ni znano, saj je skupina ljudi ostala brez državljanstva v Äasu, ko se je država osamosvajala (t. i. izbrisani). Prav državljanke in državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva so lahko zaradi svojega statusa zelo ranljive in tako pogosto žrtve kaznivih dejanj, tudi hudih, npr. nasilja v družini in trgovanja z ljudmi (med slednjimi po izkušnjah NVO prevladujejo prav ženske, državljanke tretjih držav). Gre za nedopustno diskriminacijo, zaradi katere pa trpijo veÄinoma ženske. Namen Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je sicer prenašanje evropskega predpisa v slovenski pravni red. Gre za Direktivo Sveta 2004/80/ES, z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki govori o tem, da je eden od ciljev Evropske skupnosti odprava ovir prostega pretoka oseb in storitev med državami Älanicami, kar naj velja tudi za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj. Vendarle to ne more biti opraviÄilo za to, da je zakon diskriminatoren do žrtev kaznivih dejanj, državljank in državljanovi tretjih držav ali oseb brez državljanstva. Tudi sama direktiva v 17. Älenu doloÄa, da državam Älanicam ne prepreÄuje uvedbe ali ohranjanja ugodnejših doloÄb v korist žrtev kaznivih dejanj ali drugih oseb, ki jih prizadene kaznivo dejanje, Äe so doloÄbe držav Älanic združljive z direktivo. Priznanje odškodnine tudi državljanom in državljankam tretjih držav oz. osebam brez državljanstva pa pravic iz direktive ne omejuje9. Direktiva o prepreÄevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zašÄiti njenih žrtev v 17. Älenu državam Älanicam nalaga, da zagotovijo, da imajo žrtve trgovine z ljudmi dostop do veljavnih shem za odškodnino žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj. Kot smo omenili že zgoraj, v Sloveniji po izkušnjah NVO med žrtvami nasilnih naklepnih kaznivih dejanj prevladujejo žrtve trgovine z ljudmi – državljanke tretjih držav, ki pa do odškodnine po Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj niso upraviÄene9. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD) v 7. Älenu doloÄa, da se domneva, da storilec ne bo mogel izplaÄati odškodnine, Äe storilec ostane neznan v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odloÄanja komisije ne odkrije ali Äe storilca ni mogoÄe preganjati, Äe je upraviÄenec otrok, invalid ali žrtev nasilja v družini ali Äe gre za domaÄ Äezmejni primer (domneva neplaÄevitosti). Ta domneva pa ne velja za tiste žrtve trgovine z ljudmi, ki sicer izpolnjujejo pogoje za priznanje odškodnine, in za žrtve spolnih zlorab, ko se zlorabe ne zgodijo v družini. To pomeni, da morajo te žrtve skozi celoten sodni postopek priznanja odškodnine, ki lahko traja tudi veÄ let, v primeru neporavnane odškodnine morajo vložiti predlog za izvršbo in šele, Äe dokažejo, da izvršba ni bila uspešna, so upraviÄene do odškodnine po Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (7.a Älen). Žrtve trgovine z ljudmi in spolnih zlorab so še posebej ranljive, zato bi morala domneva neplaÄevitosti veljati tudi v primerih, ko so upraviÄenke do odškodnine po Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj žrtve trgovine z ljudmi in žrtve spolnih zlorab9. |
d. Ali obstaja pravilo, ki zagotavlja, da bo odloÄitev o odškodnini sprejeta v razumnem roku? |
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a in vprašanjem c. |
d. Ali obstaja pravilo, ki zagotavlja, da bo odloÄitev o odškodnini sprejeta v razumnem roku? |
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a in vprašanjem c. |
e. Ali je vaša država vzela pridržek za ta Älen (30. Älen Konvencije)? Prosimo, navedite. |
Odgovor: Država Slovenija je glede drugega odstavka 30. Älena Konvencije vzela pridržek. Glede pridržka Obran9 piše, da je Vlada RS v Predlogu Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima13 pod rubriko 3, Pridržki in izjave, izjavila, da bo Republika Slovenija k 2. odstavku 30. Älena Konvencije izrazila pridržek zato, ker Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj14 doloÄa, da so formalni pogoji za priznanje izpolnjeni, Äe je prosilec državljan Republike Slovenije ali druge države Älanice EU (5. Älen), med materialnimi pogoji za priznanje odškodnine pa doloÄa tudi, »da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje« (1. alinea 6. Älena), in še, da je bilo dejanje storjeno »na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja«. Navedeno pomeni, pravi Obran, da zakon pravice do odškodnine ne priznava žrtvam kaznivih dejanj, ki so bila storjena iz malomarnosti, nadalje žrtvam, ki so tujci in hkrati niso državljani držav Älanic EU, ter tudi, Äe je bilo kaznivo dejanje storjeno v tujini in je zanj pristojna Republika Slovenija. Država mora diskriminacijo odpraviti, hkrati s tem pa odpade tudi razlog za pridržek 2. odstavka 30. Älena Konvencije. |
e. Ali je vaša država vzela pridržek za ta Älen (30. Älen Konvencije)? Prosimo, navedite. |
Odgovor: Država Slovenija je glede drugega odstavka 30. Älena Konvencije vzela pridržek. Glede pridržka Obran9 piše, da je Vlada RS v Predlogu Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima13 pod rubriko 3, Pridržki in izjave, izjavila, da bo Republika Slovenija k 2. odstavku 30. Älena Konvencije izrazila pridržek zato, ker Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj14 doloÄa, da so formalni pogoji za priznanje izpolnjeni, Äe je prosilec državljan Republike Slovenije ali druge države Älanice EU (5. Älen), med materialnimi pogoji za priznanje odškodnine pa doloÄa tudi, »da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje« (1. alinea 6. Älena), in še, da je bilo dejanje storjeno »na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja«. Navedeno pomeni, pravi Obran, da zakon pravice do odškodnine ne priznava žrtvam kaznivih dejanj, ki so bila storjena iz malomarnosti, nadalje žrtvam, ki so tujci in hkrati niso državljani držav Älanic EU, ter tudi, Äe je bilo kaznivo dejanje storjeno v tujini in je zanj pristojna Republika Slovenija. Država mora diskriminacijo odpraviti, hkrati s tem pa odpade tudi razlog za pridržek 2. odstavka 30. Älena Konvencije. |
[1]Bervar Sternad, K. (2016) Odgovori na vprašanja glede Istanbulske konvencije. Interno gradivo.
[2] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 63/94 (70/94 popr.), 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 56/03, 43/04, 101/05, 14/07, 68/08, 77/09, 91/11, 47/13.[3] Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04. [4] Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), Ur. l. RS, št. 101/05. [5] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [6] Posebna pravica: odškodnina države za žrtve nasilnih dejanj. Dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/182-kriminaliteta/67761-posebna-pravica-odkodnina-drave-za-rtve-nasilnih-dejanj, 29. 6. 2014. [7]Direktiva Sveta 2004/80/ES, z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, UL. L. 261, 06.08.2004, str. 15 - 18, Posebna izdaja 2004. Dostopno preko: http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/html/pdf/oj_l261_20040806_sl.pdf, 22. 6. 2016. [8] Ministrstvo za notranje zadeve – MNZ, Policija (2014b) Posebna pravica: odškodnina države za žrtve nasilnih dejanj. Dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/182-kriminaliteta/67761-posebna-pravica-odkodnina-drave-za-rtve-nasilnih-dejanj, 29. 6. 2014. [9] Obran, N. (2014) Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je diskriminatoren, 19. 6. 2014. Interno gradivo. [10] Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), Ur. l. RS, št. 101/05. [11] StatistiÄni urad Republike Slovenije – SURS (2011) Prebivalstvo, Slovenija, 1. januar 2011 - konÄni podatki. Dostopno preko: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3876, 18. 6. 2014. [12] The UN Refugee Agency v Sloveniji – UNHCR (2014) Ljudje, ki niso državljani nobene države. Dostopno prek: http://www.unhcr-centraleurope.org/si/komu-pomagamo/osebe-brez-drzavljanstva.html, 18. 6. 2014. [13] Erjavec, K., Minister za zunanje zadeve (2014) Predlog Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, št. : IPP-5612-70/2014, 19. 12. 2014. Dostopno na: http://vrs-3.vlada.si/imis/imisnet.nsf/0/5E6D472FCCDD95D4C1257F08004093E6/$FILE/t9613055.PDF?OpenElement, 25. 11. 2015. [14] Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), Ur. l. RS, št. 101/05, 86/10. |