Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
30. člen - Odškodnina
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
30. člen - Odškodnina
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
30. člen - Odškodnina
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve pravico zahtevati odškodnino od storilcev za katera koli kazniva ravnanja, določena v skladu s to konvencijo.

2. Ustrezna državna odškodnina se dodeli tistim, ki so utrpeli hudo telesno poškodbo ali okvaro zdravja do te mere, da škode ne krijejo drugi viri, kakor so storilci, zavarovanje ali javno zdravstvo in socialne določbe. To ne preprečuje pogodbenicam, da ne bi od storilca zahtevale povračila za odškodnino, dokler je ustrezna pozornost namenjena varnosti žrtve.

3. Ukrepi, sprejeti v skladu s prejšnjim odstavkom, zagotavljajo dodelitev odškodnine v razumnem roku.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 30. člena Odškodnina
Primerjava med državami 30. člena Odškodnina
VPRAŠANJA
 
a. Ali imajo vse žrtve nasilja pravico zahtevati odškodnino od storilca? Je to pred civilnim in/ali kazenskim sodiščem? Ali je odločitev o odškodnini del kazenskega postopka, del sankcije ali del razsodbe? Ali je odškodnina premoženjska ali nepremoženjska? Navedite postopek izvršitve odškodnine (kdo ga sproži, čigava je odgovornost in kakšen je postopek).
Odgovor: Žrtev ima pravico zahtevati odškodnina tako v kazenskem, kot v civilnem postopku. Največkrat se v kazenskem postopku žrtev napoti na civilni postopek, kjer ima izid kazenskega postopka pomembno dokazno vrednost, ni pa nujni pogoj za uspešnost žrtve v civilnem postopku.1

O odškodninah govori Zakon o kazenskem postopku (ZKP)2 in Obligacijski zakonik (OZ)3 ter Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)4, pravi PIC5.
PLUS
a. Ali imajo vse žrtve nasilja pravico zahtevati odškodnino od storilca? Je to pred civilnim in/ali kazenskim sodiščem? Ali je odločitev o odškodnini del kazenskega postopka, del sankcije ali del razsodbe? Ali je odškodnina premoženjska ali nepremoženjska? Navedite postopek izvršitve odškodnine (kdo ga sproži, čigava je odgovornost in kakšen je postopek).
Odgovor: Žrtev ima pravico zahtevati odškodnina tako v kazenskem, kot v civilnem postopku. Največkrat se v kazenskem postopku žrtev napoti na civilni postopek, kjer ima izid kazenskega postopka pomembno dokazno vrednost, ni pa nujni pogoj za uspešnost žrtve v civilnem postopku.1

O odškodninah govori Zakon o kazenskem postopku (ZKP)2 in Obligacijski zakonik (OZ)3 ter Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)4, pravi PIC5.

Zakon o kazenskem postopku (ZKP)2 to ureja v 65., 101. in 105. členu:
(1) Zasebni tožilec, oškodovanec in oškodovanec kot tožilec ter njihovi zakoniti zastopniki smejo izvrševati svoje pravice v postopku tudi po pooblaščencu.
(2) (prenehal veljati)
(3) V kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost iz XIX. poglavja kazenskega zakonika, kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po 192. členu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu kazenskega zakonika, mora imeti mladoletni oškodovanec ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblaščenca, ki skrbi za njegove pravice, še posebej v zvezi z zaščito njegove integritete med zaslišanjem pred sodiščem in uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka. Mladoletnemu oškodovancu, ki pooblaščenca še nima, postavi pooblaščenca sodišče po uradni dolžnosti izmed odvetnikov.

101. člen
Predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku lahko poda tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi.

105. člen
(1) O premoženjskopravnih zahtevkih odloča sodišče.
(2) Sodišče lahko prisodi v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek v celoti; lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo. Če pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, napoti sodišče oškodovanca na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom.
(3) Če izda sodišče sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali se z njo obtožba zavrne, ali če s sklepom ustavi kazenski postopek ali zavrže obtožnico, napoti oškodovanca, da lahko svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v pravdi. Če se sodišče izreče za nepristojno za kazenski postopek, napoti oškodovanca, da lahko priglasi svoj premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku, ki ga bo začelo ali nadaljevalo pristojno sodišče.

V Obligacijskem zakoniku (OZ)6 je določeno, kdaj in kdo ter pod kakšnimi pogoji lahko vloži odškodninsko tožbo5:

Povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja po 174. členu:
(1) Kdor prizadene drugemu telesno poškodbo ali prizadene njegovo zdravje, mu mora povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi, ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem.
(2) Če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane, mu mora odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za to škodo.

179. člen, Denarna odškodnina:
(1) Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni.
(2) Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

Osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine, 180. člen:
(1) Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine.
(2) V primeru posebno težke invalidnosti kakšne osebe lahko sodišče prisodi njenemu zakoncu, otrokom in staršem pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine.
(3) Takšno odškodnino je mogoče prisoditi tudi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost.
(4) Odškodnino iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena lahko prisodi sodišče tudi zunajzakonskemu partnerju, če je obstajala med njim in umrlim oziroma poškodovancem trajnejša življenjska skupnost.

Če pa gre za žrtev nasilnega kaznivega dejanja ali osebo, ki jo je preživljala oseba, ki je umrla zaradi takega kaznivega dejanja, lahko ta zahteva denarno odškodnino od države. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj7 v 6. členu določa materialne pogoje:
(1) Materialni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so:
- da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje (v nadaljnjem besedilu: dejanje),
- da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja,
- da je bilo dejanje zaznano ali pristojnemu organu naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje, - da na strani prosilca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04 - avtentična razlaga) ni mogoče zahtevati povrnitve škode,
- da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine, - da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom,
- če je verjetno, da storilec dejanja ne bo mogel izplačati odškodnine za škodo iz prejšnje alineje.
(2) Če je bila posledica dejanja iz prejšnjega odstavka smrt osebe, lahko pravice po tem zakonu uveljavljajo svojci, če zakon ne določa drugače.

Za pravico do odškodnine, ki jo po posebnem postopku priznava država žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem je pomembno, da ima upravičenec slovensko državljanstvo ali državljanstvo ene od držav članic Evropske unije in da je bilo nad žrtvijo storjeno nasilno naklepno dejanje. To dejanje se je zgodilo na slovenskem ozemlju ter je bilo kakor koli naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje. Ko žrtev na policiji naznani tako nasilno dejanje, lahko zahteva, da se ji izda potrdilo o zaznavi oziroma naznanitvi kaznivega dejanja. Policist v tako potrdilo vpiše osebne podatke žrtve, čas prijave, kratek opis dejanja, policijsko enoto, ki obravnava primer, in opravilno številko primera. Upravičenec vloži zahtevo za priznanje odškodnine skupaj s potrdilom policije in drugimi dokazili pri Ministrstvu za pravosodje8.
MINUS
b. Ali je vaša država ratificirala Evropsko konvencijo o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj? Ali lahko žrtev predloži zahtevek zavarovalnicam? Ali je mogoče dobiti odškodnino iz obveznega zdravstvenega zavarovanja?
Odgovor: Konvencija ni bila ratificirana. Sprejet je bil Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)7, ki ureja pravico do odškodnine, ki jo lahko uveljavlja žrtev nasilnega naklepnega dejanja ali njeni svojci, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.

Zakon ureja tudi postopek uveljavljanja odškodnine v domačih in tujih čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES, z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj9.
PLUS
b. Ali je vaša država ratificirala Evropsko konvencijo o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj? Ali lahko žrtev predloži zahtevek zavarovalnicam? Ali je mogoče dobiti odškodnino iz obveznega zdravstvenega zavarovanja?
Odgovor: Konvencija ni bila ratificirana. Sprejet je bil Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)7, ki ureja pravico do odškodnine, ki jo lahko uveljavlja žrtev nasilnega naklepnega dejanja ali njeni svojci, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.

Zakon ureja tudi postopek uveljavljanja odškodnine v domačih in tujih čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES, z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj9.

Odškodnino po ZOZKD lahko zahteva žrtev nasilnega naklepnega dejanja, svojci žrtve, če je bila posledica dejanja smrt osebe v primerih, ki jih določa zakon. Svojci žrtve so osebe, ki jih je umrli preživljal ali ki so imele po zakonu (ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja) pravico zahtevati od njega preživljanje.

Odškodnina se prizna le prosilcu/prosilki, ki je državljan/državljanka Republike Slovenije ali državljanu/državljanki druge države članice EU (formalni pogoj). Drugi (materialni) pogoji za priznanje odškodnine so:
1. da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje,
2. da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ta ob storitvi dejanja,
3. da je bilo dejanje zaznano ali naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje,
4. da na strani prosilca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku ni mogoče zahtevati povrnitve škode (ravnanje prosilca ob dejanju in po njem, njegov prispevek k nastanku škode),
5. da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,
6. da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom,
7. če je verjetno, da storilec dejanja ne bo mogel izplačati odškodnine za škodo.

Za nasilno naklepno dejanje po tem zakonu se šteje dejanje, ki je storjeno z neposrednim napadom na življenje in telo ali z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme po kazenskem zakoniku izreči kazen enega ali več let zapora.

Za kazniva dejanja storjena iz malomarnosti oziroma kazniva dejanja, ki v znakih kaznivega dejanja ne zajemajo »sile«, se odškodnina po tem zakonu ne more priznati. Oškodovanec pa lahko vedno in neodvisno od postopka priznavanja odškodnine po tem zakonu odškodnino uveljavlja v sodnem postopku.

Odškodnino po tem zakonu je mogoče uveljavljati v dveh vrstah primerov:
A) na podlagi domneve, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine (domneva neplačevitosti)
Domneva se, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine v naslednjih primerih:
- če storilec ostane neznan v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije ali če storilca ni mogoče preganjati,
- če je upravičenec otrok (v času storitve še ni dopolnil 18 let), invalid ali žrtev nasilja v družini,
- če gre za domač čezmejni primer.

V teh primerih prosilcu ni potrebno uveljavljati premoženjskopravnega zahtevka ali vložiti odškodninske tožbe, temveč lahko takoj zahteva odškodnino po tem zakonu. Odškodnino v sodnem postopku pa lahko prosilec vedno uveljavlja, vendar je pri tem treba upoštevati 17. člen:

Upoštevanje odškodnin, 17. člen
(1) Odškodnina, določena za posamezno vrsto škode po tem zakonu, se zmanjša za nadomestila, povračila in vsa druga izplačila, ki jih je za isto vrsto škode upravičenec prejel na kateri koli drugi podlagi.
(2) Za odškodnino, izplačano za posamezno vrsto škode po tem zakonu, se zmanjša povračilo za isto vrsto škode, ki jo upravičenec od Republike Slovenije uveljavlja na kateri koli drugi podlagi, če z zakonom, drugim predpisom ali pogodbo ni določeno drugače.«
B) na podlagi odločitve o predhodno uveljavljenem premoženjskopravnem zahtevku ali pravnomočne sodbe o priznanju odškodnine, če izvršba ni bila uspešna oziroma ni bila možna (7. a člen ZOZKD).

Zahteva mora biti vložena v roku:
A) 6 mesecev od dneva storitve dejanja, kadar se uveljavlja odškodnina na podlagi domneve neplačevitosti.
Če upravičenec zaradi telesnih poškodb ni sposoben vložiti zahteve v tem roku, mora zahtevo vložiti najpozneje v 3 mesecih od dneva, ko so prenehali obstajati razlogi, zaradi katerih ni mogel vložiti zahteve, najpozneje pa v 5 letih od dneva storitve dejanja.
B) 3 mesecev od prejema:
- odločbe ali obvestila, da izvršba ni bila uspešna oziroma
- podatkov, iz katerih izhaja, da izvršba ni možna (izvršbe zaradi tega ni bilo mogoče niti predlagati).

Zahteve ni potrebno vložiti po odvetnici/odvetniku, saj se zahteva vloži na predpisanem obrazcu.

V skladu z ZOZKD se odškodnina prizna za določene vrste nepremoženjske škode, žrtev pa lahko zahteva tudi odškodnino za določene vrste premoženjske škode oziroma povrnitev določenih stroškov (povrnitev odvetniških stroškov se ne prizna).Odškodnina za strah se ne prizna.

Žrtev lahko zahteva odškodnino za:
1. telesne bolečine ali okvaro zdravja, pri čemer zakon glede na stopnjo bolečin primere razvršča v pet kategorij (od lažjih do izjemno hudih primerov), za kar se lahko prizna odškodnina od 50 EUR do 10.000 EUR;
2. duševne bolečine, in sicer le za zmanjšanje življenjske aktivnosti, okrnitev svobode, skaženost, kršitev dostojanstva in za okrnitev drugih osebnostnih pravic (skupno v najvišjem znesku 10.000 EUR).
Odškodnina zaradi smrti bližnjega se lahko vsem svojcem ene osebe skupno prizna v višini največ do 10.000 evrov;
3. izgubljeno preživljanje v primeru smrti žrtve, in sicer le, če oseba ni upravičena do prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v enkratnem znesku do največ 20.000 EUR);
4. stroške v zvezi z zdravljenjem, le če oseba do teh ni upravičena na podlagi obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja;
5. pogrebne stroške v primeru smrti žrtve, če plačnik pogreba ni upravičen do kritja teh stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja žrtve;
6. škodo za uničene medicinske pripomočke, le če oseba do teh ni upravičena na podlagi obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.

O priznanju odškodnine odloča Komisija Vlade Republike Slovenije za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj. Ministrstvo za pravosodje opravlja za Komisijo strokovne in administrativne naloge.
MINUS
c. Ali obstaja poseben državni sklad za odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, vključno za žrtve nasilja nad ženskami? Če je odgovor pritrdilen, kolikšno škodo ta sklad lahko pokriva (materialno, nematerialno, itd.)? Kakšen je postopek za pridobitev državne finančne odškodnine (upravni, sodni, itd.)? Ali so krite telesne poškodbe, težje zdravstvene poškodbe, itd.? Ali država od storilca zahteva povrnitev dejanskih stroškov, v primeru da je odobrena državna odškodnina? Ali imajo žrtve, ki niso državljanke/državljani, dostop do odškodnine iz državnih finančnih virov? Prosimo, navedite.
Odgovor: Za pravico do odškodnine, ki jo po posebnem postopku priznava država žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, je pomembno, da ima upravičenec slovensko državljanstvo ali državljanstvo ene od držav članic EU in da je bilo nad žrtvijo storjeno nasilno naklepno dejanje. To dejanje se je zgodilo na slovenskem ozemlju ter je bilo kakor koli naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje. Ko žrtev na policiji naznani tako nasilno dejanje, lahko zahteva, da se ji izda potrdilo o zaznavi oziroma naznanitvi kaznivega dejanja. Policist ali policistka v takšno potrdilo vpiše osebne podatke žrtve, čas prijave, kratek opis dejanja, policijsko enoto, ki obravnava primer, in opravilno številko primera. Upravičenec ali upravičenka vloži zahtevo za priznanje odškodnine skupaj s potrdilom policije in drugimi dokazili pri Ministrstvu za pravosodje10.
PLUS
c. Ali obstaja poseben državni sklad za odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, vključno za žrtve nasilja nad ženskami? Če je odgovor pritrdilen, kolikšno škodo ta sklad lahko pokriva (materialno, nematerialno, itd.)? Kakšen je postopek za pridobitev državne finančne odškodnine (upravni, sodni, itd.)? Ali so krite telesne poškodbe, težje zdravstvene poškodbe, itd.? Ali država od storilca zahteva povrnitev dejanskih stroškov, v primeru da je odobrena državna odškodnina? Ali imajo žrtve, ki niso državljanke/državljani, dostop do odškodnine iz državnih finančnih virov? Prosimo, navedite.
Odgovor: Za pravico do odškodnine, ki jo po posebnem postopku priznava država žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, je pomembno, da ima upravičenec slovensko državljanstvo ali državljanstvo ene od držav članic EU in da je bilo nad žrtvijo storjeno nasilno naklepno dejanje. To dejanje se je zgodilo na slovenskem ozemlju ter je bilo kakor koli naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje. Ko žrtev na policiji naznani tako nasilno dejanje, lahko zahteva, da se ji izda potrdilo o zaznavi oziroma naznanitvi kaznivega dejanja. Policist ali policistka v takšno potrdilo vpiše osebne podatke žrtve, čas prijave, kratek opis dejanja, policijsko enoto, ki obravnava primer, in opravilno številko primera. Upravičenec ali upravičenka vloži zahtevo za priznanje odškodnine skupaj s potrdilom policije in drugimi dokazili pri Ministrstvu za pravosodje10.

Po mnenju Obran11 je Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj12 diskriminatoren, saj je formalni pogoj za pridobitev odškodnine po tem zakonu državljanstvo RS ali druge države članice EU.

Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)13 v 5. členu določa, da so formalni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu izpolnjeni, če je prosilka ali prosilec državljan RS ali državljanka ali državljan druge države članice EU. To pomeni, da državljanke in državljani t. i. tretjih držav oziroma osebe brez državljanstva, do odškodnine po Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj niso upravičene, čeprav so tudi oni žrtve nasilnih naklepnih dejanj. Do odškodnine niso upravičene niti tiste osebe, ki imajo v Sloveniji urejeno stalno oziroma začasno prebivališče. V registrskem popisu leta 201114 je na dan 1. 1. 2011 v Sloveniji živelo 82.746 tujk in tujcev. Po navedbah organizacije UNHCR15 število oseb brez državljanstva v Sloveniji še vedno ni znano, saj je skupina ljudi ostala brez državljanstva v času, ko se je država osamosvajala (t. i. izbrisani). Prav državljanke in državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva so lahko zaradi svojega statusa zelo ranljive in tako pogosto žrtve kaznivih dejanj, tudi hudih, npr. nasilja v družini in trgovanja z ljudmi (med slednjimi po izkušnjah NVO prevladujejo prav ženske, državljanke tretjih držav). Gre za nedopustno diskriminacijo, zaradi katere pa trpijo večinoma ženske.

Namen Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je sicer prenašanje evropskega predpisa v slovenski pravni red. Gre za Direktivo Sveta 2004/80/ES, z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki govori o tem, da je eden od ciljev Evropske skupnosti odprava ovir prostega pretoka oseb in storitev med državami članicami, kar naj velja tudi za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj. Vendarle to ne more biti opravičilo za to, da je zakon diskriminatoren do žrtev kaznivih dejanj, državljank in državljanovi tretjih držav ali oseb brez državljanstva. Tudi sama direktiva v 17. členu določa, da državam članicam ne preprečuje uvedbe ali ohranjanja ugodnejših določb v korist žrtev kaznivih dejanj ali drugih oseb, ki jih prizadene kaznivo dejanje, če so določbe držav članic združljive z direktivo. Priznanje odškodnine tudi državljanom in državljankam tretjih držav oz. osebam brez državljanstva pa pravic iz direktive ne omejuje16.

Direktiva o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev v 17. členu državam članicam nalaga, da zagotovijo, da imajo žrtve trgovine z ljudmi dostop do veljavnih shem za odškodnino žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj. Kot smo omenili že zgoraj, v Sloveniji po izkušnjah NVO med žrtvami nasilnih naklepnih kaznivih dejanj prevladujejo žrtve trgovine z ljudmi – državljanke tretjih držav, ki pa do odškodnine po Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj niso upravičene16.

Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj v 7. členu določa, da se domneva, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine, če storilec ostane neznan v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije ali če storilca ni mogoče preganjati, če je upravičenec otrok, invalid ali žrtev nasilja v družini ali če gre za domač čezmejni primer (domneva neplačevitosti). Ta domneva pa ne velja za tiste žrtve trgovine z ljudmi, ki sicer izpolnjujejo pogoje za priznanje odškodnine, in za žrtve spolnih zlorab, ko se zlorabe ne zgodijo v družini. To pomeni, da morajo te žrtve skozi celoten sodni postopek priznanja odškodnine, ki lahko traja tudi več let, v primeru neporavnane odškodnine morajo vložiti predlog za izvršbo in šele, če dokažejo, da izvršba ni bila uspešna, so upravičene do odškodnine po Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (7.a člen). Žrtve trgovine z ljudmi in spolnih zlorab so še posebej ranljive, zato bi morala domneva neplačevitosti veljati tudi v primerih, ko so upravičenke do odškodnine po Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj žrtve trgovine z ljudmi in žrtve spolnih zlorab16.
MINUS
d. Ali obstaja pravilo, ki zagotavlja, da bo odločitev o odškodnini sprejeta v razumnem roku?
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanji a., b. in c.
d. Ali obstaja pravilo, ki zagotavlja, da bo odločitev o odškodnini sprejeta v razumnem roku?
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanji a., b. in c.
MINUS
e. Ali je vaša država vzela pridržek za ta člen (30. člen Konvencije)? Prosimo, navedite.
Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije.
e. Ali je vaša država vzela pridržek za ta člen (30. člen Konvencije)? Prosimo, navedite.
Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije.
MINUS
[1]Bervar Sternad, K. (2016) Odgovori na vprašanja glede Istanbulske konvencije. Interno gradivo. 
[2]Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 63/94 (70/94 popr.), 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 56/03, 43/04, 101/05, 14/07, 68/08, 77/09, 91/11, 47/13.
[3] Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04.
[4] Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), Ur. l. RS, št. 101/05.
[5] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[6] Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04.
[7] Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), Ur. l. RS, št. 101/05.
[8] Posebna pravica: odškodnina države za žrtve nasilnih dejanj: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/182-kriminaliteta/67761-posebna-pravica-odkodnina-drave-za-rtve-nasilnih-dejanj (29. 6. 2014).
[9]Direktiva Sveta 2004/80/ES, z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, UL. L. 261, 06.08.2004, str. 15 - 18, Posebna izdaja 2004. Dostopno preko: http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/html/pdf/oj_l261_20040806_sl.pdf, 22. 6. 2016.
 

[10] Ministrstvo za notranje zadeve – MNZ, Policija (2014) Posebna pravica: odškodnina države za žrtve nasilnih dejanj. Dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/182-kriminaliteta/67761-posebna-pravica-odkodnina-drave-za-rtve-nasilnih-dejanj, 29. 6. 2014.
[11] Obran, N. (2014) Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je diskriminatoren, 19. 6. 2014. Interno gradivo.
[12] Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), Ur. l. RS, št. 101/05.
[13] Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), Ur. l. RS, št. 101/05.
[14] Statistični urad Republike Slovenije – SURS (2011) Prebivalstvo, Slovenija, 1. januar 2011 - končni podatki. Dostopno preko: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3876, 18. 6. 2014.
[15] The UN Refugee Agency v Sloveniji – UNHCR (2014) Ljudje, ki niso državljani nobene države. Dostopno prek: http://www.unhcr-centraleurope.org/si/komu-pomagamo/osebe-brez-drzavljanstva.html, 18. 6. 2014.
[16] Obran, N. (2014) Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je diskriminatoren, 19. 6. 2014. Interno gradivo.


Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.