Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
3. člen – Opredelitve pojmov
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
3. člen – Opredelitve pojmov
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
3. člen - Opredelitve pojmov
V tej konvenciji:
a. “nasilje nad ženskami” pomeni kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk ter vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizične, spolne, psihične ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljni odvzem prostosti, ne glede na to, ali do njih pride v javnem ali zasebnem življenju;
b. “nasilje v družini” pomeni vsako dejanje fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec še prebiva ali je prebival z žrtvijo;
c. “spol” pomeni družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške;
d. “nasilje nad ženskami zaradi spola” pomeni nasilje, ki je usmerjeno proti ženski, ker je ženska, ali nesorazmerno prizadene ženske;
e. “žrtev” pomeni vsako fizično osebo, ki je deležna ravnanja iz točk a in b;
f. “ženske” vključuje dekleta, mlajša od 18 let.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 3. člena Opredelitve pojmov
Primerjava med državami 3. člena Opredelitve pojmov
VPRAŠANJA
 
a. Ali obstaja opredelitev nasilja nad ženskami v državnem, regionalnem ali lokalnem pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji, zlasti, ali opredelitev vključuje opredelitev nasilja kot specifično kršitev človekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja nad ženskami, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršnekoli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno.
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

a. Ali obstaja opredelitev nasilja nad ženskami v državnem, regionalnem ali lokalnem pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji, zlasti, ali opredelitev vključuje opredelitev nasilja kot specifično kršitev človekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja nad ženskami, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršnekoli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno.
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

MINUS
b. Ali obstaja opredelitev nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vključuje opredelitev nasilja kot specifično kršitev človekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja več kot en dokument, ki vsebuje opredelitev nasilja v družini, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno.
Odgovor: Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)1 se je razširila opredelitev nasilja v družini (3. člen) kot tudi opredelitev družinskih članov (2. člen).

Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1) Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je prepovedano.
(2) Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (v nadaljnjem besedilu: žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.
(3) Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe.
(4) Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, v katera žrtev ne privoli, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena, grožnje z uporabo spolnega nasilja, ter javna objava spolnih vsebin o žrtvi.
(5) Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.
(6) Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti na družinskega člana.
(7) Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar povzročitelj nasilja opušča dolžno skrb za žrtev, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.
(8) Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
 
Sprememba 3. člena se nanaša predvsem širitev definicij fizičnega nasilja, spolnega nasilja, psihičnega nasilja, ekonomskega nasilja in na novo dodano obliko nasilje – zalezovanje.
 
Prav tako je dodan novi člen 3.a člen, ki opredeljuje prepoved telesnega kaznovanja otrok:
 
(1) Telesno kaznovanje otrok je prepovedano.
(2) Telesno kaznovanje otrok je vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok oziroma vsako dejanje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode.
 
 
V 2. členu, kjer je definirana opredelitev družinskih članov se je za razširila. Sedaj se drugi člen glasi:
 
(1) Družinski člani oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: družinski člani) po tem zakonu so:
-          zakonec ali zunajzakonski partner,
-          sorodnik v ravni vrsti,
-          sorodniki v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,
-          oseba v svaštvu v ravni vrsti,
-          oseba v svaštvu v stranski vrsti do vštetega drugega kolena,
-          posvojitelj in posvojenec,
-          rejnik in otrok, nameščen v rejniško družino,
-          skrbnik in varovanec,
-          osebe, ki imajo skupnega otroka,
-          osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
-          osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu.
(2) Za družinske člane po tem zakonu se štejejo osebe iz prejšnjega odstavka, tudi če sta razmerje ali skupnost prenehala.
(3) Za družinskega člana po tem zakonu se šteje tudi novi zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi družinskega člana ali otrok katerega od družinskih članov iz prvega odstavka tega člena.
 
Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.

 

b. Ali obstaja opredelitev nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vključuje opredelitev nasilja kot specifično kršitev človekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja več kot en dokument, ki vsebuje opredelitev nasilja v družini, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno.
Odgovor: Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)1 se je razširila opredelitev nasilja v družini (3. člen) kot tudi opredelitev družinskih članov (2. člen).

Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1) Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je prepovedano.
(2) Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (v nadaljnjem besedilu: žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.
(3) Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe.
(4) Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, v katera žrtev ne privoli, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena, grožnje z uporabo spolnega nasilja, ter javna objava spolnih vsebin o žrtvi.
(5) Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.
(6) Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti na družinskega člana.
(7) Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar povzročitelj nasilja opušča dolžno skrb za žrtev, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.
(8) Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
 
Sprememba 3. člena se nanaša predvsem širitev definicij fizičnega nasilja, spolnega nasilja, psihičnega nasilja, ekonomskega nasilja in na novo dodano obliko nasilje – zalezovanje.
 
Prav tako je dodan novi člen 3.a člen, ki opredeljuje prepoved telesnega kaznovanja otrok:
 
(1) Telesno kaznovanje otrok je prepovedano.
(2) Telesno kaznovanje otrok je vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok oziroma vsako dejanje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode.
 
 
V 2. členu, kjer je definirana opredelitev družinskih članov se je za razširila. Sedaj se drugi člen glasi:
 
(1) Družinski člani oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: družinski člani) po tem zakonu so:
-          zakonec ali zunajzakonski partner,
-          sorodnik v ravni vrsti,
-          sorodniki v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,
-          oseba v svaštvu v ravni vrsti,
-          oseba v svaštvu v stranski vrsti do vštetega drugega kolena,
-          posvojitelj in posvojenec,
-          rejnik in otrok, nameščen v rejniško družino,
-          skrbnik in varovanec,
-          osebe, ki imajo skupnega otroka,
-          osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
-          osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu.
(2) Za družinske člane po tem zakonu se štejejo osebe iz prejšnjega odstavka, tudi če sta razmerje ali skupnost prenehala.
(3) Za družinskega člana po tem zakonu se šteje tudi novi zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi družinskega člana ali otrok katerega od družinskih članov iz prvega odstavka tega člena.
 
Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.

 

MINUS
c. Ali obstaja opredelitev spola/gender v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev spola, ali so skladne med seboj (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

c. Ali obstaja opredelitev spola/gender v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev spola, ali so skladne med seboj (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

MINUS
d. Ali obstaja opredelitev nasilja zaradi spola v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vključuje specifična priznanja kršitve človekovih pravic in diskriminacije žensk, kot vrste nasilja. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja zaradi spola, ali so opredelitve skladne med seboj (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno.
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

d. Ali obstaja opredelitev nasilja zaradi spola v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vključuje specifična priznanja kršitve človekovih pravic in diskriminacije žensk, kot vrste nasilja. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja zaradi spola, ali so opredelitve skladne med seboj (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno.
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

MINUS
e. Ali obstaja opredelitev žrtve na splošno in/ali opredelitev žensk kot žrtev nasilja in/ali nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstajajo dodatni izrazi za ženske kot žrtve nasilja in/ali nasilja v družini, ki se uporabljajo v zakonih ali dokumentih (oškodovana oseba ali priča)? Če je odgovor pritrdilen, navedite komentar k uporabi pojmov/opredelitev.
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 
e. Ali obstaja opredelitev žrtve na splošno in/ali opredelitev žensk kot žrtev nasilja in/ali nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstajajo dodatni izrazi za ženske kot žrtve nasilja in/ali nasilja v družini, ki se uporabljajo v zakonih ali dokumentih (oškodovana oseba ali priča)? Če je odgovor pritrdilen, navedite komentar k uporabi pojmov/opredelitev.
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 
MINUS
[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 68/16.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.