|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 3. člen - Opredelitve pojmov |
|
V tej konvenciji: a. “nasilje nad ženskami” pomeni kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk ter vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizične, spolne, psihične ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljni odvzem prostosti, ne glede na to, ali do njih pride v javnem ali zasebnem življenju; b. “nasilje v družini” pomeni vsako dejanje fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec še prebiva ali je prebival z žrtvijo; c. “spol” pomeni družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške; d. “nasilje nad ženskami zaradi spola” pomeni nasilje, ki je usmerjeno proti ženski, ker je ženska, ali nesorazmerno prizadene ženske; e. “žrtev” pomeni vsako fizično osebo, ki je deležna ravnanja iz točk a in b; f. “ženske” vključuje dekleta, mlajša od 18 let. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 3. člena Opredelitve pojmov | ||
| Primerjava med državami 3. člena Opredelitve pojmov | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstaja opredelitev nasilja nad ženskami v državnem, regionalnem ali lokalnem pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji, zlasti, ali opredelitev vključuje opredelitev nasilja kot specifično kršitev človekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja nad ženskami, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršnekoli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno. |
| Odgovor: Nacionalna zakonodaja ne vsebuje zakona, podzakonskega akta ali drugega pravnega dokumenta, ki bi se specifično nanašal na nasilje nad ženskami. V zakonodaji, ki se nanaša na nasilje v družini, le-to ni specifično opredeljeno glede na spol. |
| a. Ali obstaja opredelitev nasilja nad ženskami v državnem, regionalnem ali lokalnem pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji, zlasti, ali opredelitev vključuje opredelitev nasilja kot specifično kršitev človekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja nad ženskami, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršnekoli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno. |
| Odgovor: Nacionalna zakonodaja ne vsebuje zakona, podzakonskega akta ali drugega pravnega dokumenta, ki bi se specifično nanašal na nasilje nad ženskami. V zakonodaji, ki se nanaša na nasilje v družini, le-to ni specifično opredeljeno glede na spol. |
 |
| b. Ali obstaja opredelitev nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vključuje opredelitev nasilja kot specifično kršitev človekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja več kot en dokument, ki vsebuje opredelitev nasilja v družini, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno. |
| Odgovor: Nasilje v družini je opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 in v Kazenskem zakoniku (KZ-1)2. V ZPND se opredelitev nasilja v družini nahaja v 3. členu, Opredelitev nasilja v družini in se nanaša na vse družinske člane, ki so navedeni v 2. členu ZPND (Opredelitev družinskih članov) ne glede na njihove osebne okoliščine. |
 |
| b. Ali obstaja opredelitev nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vključuje opredelitev nasilja kot specifično kršitev človekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja več kot en dokument, ki vsebuje opredelitev nasilja v družini, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno. |
|
Odgovor: Nasilje v družini je opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 in v Kazenskem zakoniku (KZ-1)2. V ZPND se opredelitev nasilja v družini nahaja v 3. členu, Opredelitev nasilja v družini in se nanaša na vse družinske člane, ki so navedeni v 2. členu ZPND (Opredelitev družinskih članov) ne glede na njihove osebne okoliščine. ZPND govori o petih oblikah nasilja – fizičnem, psihičnem, spolnem in ekonomskem nasilju in o zanemarjanju kot posebni obliki nasilja: 3. člen (1) Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: žrtve) ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja). (2) Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe. (3) Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena. (4) Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. (5) Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov. (6) Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin. Zajema vse osebe, med katerimi obstaja ali je obstajala tesnejša čustvena vez, ki jo povzročitelj izrablja za zlorabo moči nad temi osebami. V KZ-1 je nasilje v družini opredeljeno kot samostojno kaznivo dejanje, v 191. členu, Nasilje v družini: (1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti. (3) Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. To kaznivo dejanje je uvrščeno med kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, smisel oziroma cilj zaščite tega člena pa je družinska skupnost oziroma dom, kjer naj bi se vsak družinski član oz. članica počutil-a varnega/varno. Kot poudarja dr. Filipčič3 je pomen kaznivega dejanja nasilja v družini, ki je bil vpeljan leta 2008, večplasten: - na simbolni ravni kaže odnos zakonodajalca do pomembnosti in specifičnosti tega pojava v takšni meri, da je potrebno oblikovati posebno kaznivo dejanje, - pojem »družina« je nadomeščen s širšim pojmom »družinska skupnost«, ki ga zakon sicer še vedno ne opredeljuje in interpretacijo prepušča sodni praksi, - kaznivo dejanje nasilje v družini je podano, če je storilec z določenim nasilnim ravnanjem (zakon ta ravnanja primeroma našteva) žrtev spravljal v podrejen položaj, kar pomeni upoštevanje odnosa med storilcem in žrtvijo. Zakonodajalec je na ta način zbližal sociološko in kazenskopravno opredelitev nasilja v družini in omilil (ne pa v celoti presegel) prej navedene razlike med njima. Katja Filipčič4 povzema tudi rešitve Vrhovnega sodišča glede nejasnosti pri opisovanju izvršitvenih ravnanj. Vrhovno sodišče je septembra 2009 sprejelo tri odločbe (I Ips 56/2009, I Ips 117/2009, I Ips 194/2009), v katerih je sprejelo naslednja stališča: - kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členu KZ-1 je praviloma podano, kadar je podana določena kontinuiteta ravnanja storilca. Posamezen, enkraten oz. izoliran primer uporabe fizične sile zoper družinskega člana bo praviloma pomenil kakšno drugo kaznivo dejanje. - »Spravljanje v podrejen položaj« ni zgolj ena od alternativno navedenih izvršitvenih oblik kaznivega dejanja po 191. členu KZ-1, ampak posledica, ki mora biti ugotovljena pri vsakem od izvršitvenih ravnanj. - »Spravljanje v podrejen položaj« ni le ravnanje, s katerim si ena oseba podreja drugo tako, da ta upošteva njeno voljo oz. zahteve. Pomeni tudi ravnanje, ko izvajanje nasilja žrtev spravi v ponižujoč, podrejen položaj, ko se žrtev storilcu uklanja oz. položaj, ko postane žrtev objekt izvajanja nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti. Takšen položaj storilec ustvari, ko pri žrtvah povzroči nemoč, strah, vznemirjenje ipd. večje intenzivnosti in trajanja. Z vidika opredelitve nasilja v družini je pomembno še razumevanje tega, kdo so družinski člani in članice. Za predlagano opredelitev po ZPND je bilo po mnenju predlagatelja zakona5 pomembno, da se nasilje v družini ne veže zgolj na določeno skupino žrtev in da se ne omejuje na ozko pojmovano družinsko okolje. Seznam oseb, ki so po ZPND družinski člani, je obsežen in zajema vse osebe, med katerimi obstaja (ali je obstajala) tesnejša čustvena vez, ki jo povzročitelj nasilja izrablja za zlorabo moči nad drugo osebo. V 2. členu ZPND so opredeljene družinske članice oziroma člani kot: - zakonec ali zunajzakonska partnerica oziroma partner, bivši zakonec ali bivša zunajzakonska partnerica oziroma partner, - partnerica oziroma partner ali bivša partnerica oziroma partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti, - krvna sorodnica oziroma sorodnik (v nadaljnjem besedilu: sorodnik) v ravni vrsti, - krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, - sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena, - posvojiteljica oziroma posvojitelj (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) in posvojenka oziroma posvojenec, - rejnica oziroma rejnik (v nadaljnjem besedilu: rejnik) in rejenka oziroma rejenec, - skrbnica oziroma skrbnik (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) in varovanka oziroma varovanec, - osebe, ki imajo skupnega otroka, - osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Opredelitev družinskih članic in članov po ZPND je širša kot jo predvideva Konvencija, ki družinske članice in člane opredeljuje kot nekdanja ali trenutna zakonca ali partnerja, ne glede na to, ali storilec ima ali je imel isto prebivališče kakor žrtev. ZPND je pri opredeljevanju družinskih članic in članov odprl vprašanje, ki se veže na implementacijo zakona v okviru kazenske zakonodaje. KZ-1 govori o družinski skupnosti oz. o drugi trajnejši življenjski skupnosti, pri čemer ne ponuja definicije, kar pomeni, da mora vsebino teh dveh zakonskih znakov »napolniti« tožilec ali tožilka sama. Usmeritev tožilkam in tožilcem pri reševanju tovrstnih dilem ponujajo vrhovni tožilke in tožilci, ki jih napotujejo na uporabo termina družinski člani po ZPND. Kljub temu se v praksi lahko pojavi primer, ko na primer nasilje izvaja oseba, ki z žrtvijo nikoli ni bila v družinski skupnosti ali drugi trajnejši življenjski skupnosti (npr. oče zaradi večjega stika z otrokom izvaja nasilje nad materjo, s katero ni bil nikoli v življenjski skupnosti). Četudi s tem ne izpolnjuje zakonskega znaka kaznivega dejanja nasilja v družini, pa izpolnjuje definicijo družinskega člana po ZPND. Takšna vrzel v praksi onemogoča kaznovanje takšne osebe, saj bi subsumpcija takšnega dejanja pod kazensko normo verjetno pomenila pretirano širjenje zakonskega znaka kaznivega dejanja6. Na tem mestu je potrebno poudariti, da je ZPND sam po sebi zakon, ki je slep za spol in ni zakon, ki bi posebno pozornost namenjal ženskam, ki doživljajo nasilje, kljub z raziskavami in prakso dokazanih dejstev, da so žrtve nasilja v družini praviloma prav one. Nedavna evropska raziskava, narejena s strani Agencije EU za temeljne pravice (European Union Agency for Fundamental Rights – FRA)7, je pokazala, da je bilo v 12 mesecih pred raziskavo približno 13 milijonov žensk v EU žrtev fizičnega nasilja, kar predstavlja 7 % žensk v EU, starih od 18 do 74 let8. Slovenska nacionalna raziskava o nasilju v zasebnih in v partnerskih odnosih iz leta 2010 pa je pokazala, da je vsaka četrta ženska stara več kot 15 let izkusila fizično nasilje. Več kot 90 % povzročiteljev nasilja v družini je bilo moških9. Zakonska definicija, ki je spolno nevtralna, rezultira tudi v politikah (npr. resolucijah in akcijskih načrtih), ki posebej ne naslavljajo ali odgovarjajo na potrebe žensk kot žrtev nasilja. S tem poglabljajo nenaslavljanje dejanskosti problema, širše pa povečujejo neenako razmerje moči med spoloma v družbi, ki ga nasilje nad ženskami ustvarja in obenem ohranja. S tem zakon sam in politike izhajajoče iz njega tudi ne vzpostavljajo celovitih pogojev za preprečevanje nasilja v družini, boj proti njemu in odpravo vzroka zanj, ki je neenaka razporeditev moči v družbi10. Vendarle predlagatelj11 ZPND v razlagi k predlogu zakona poudarja, da: Zakon o enakih možnostih žensk in moških12 sicer ne uvaja nobenih posebnih ukrepov za zaščito žrtev nasilja v družini, vendar kot krovni zakon za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških na različnih področjih družbenega življenja posredno obravnava tudi nasilje nad ženskami v družini. V Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005 – 201313 pa so za zmanjšanje nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih določeni tudi konkretni cilji in ukrepi, ki so kot izhodišče sprejeti v predlogu Zakona o preprečevanju nasilja v družini«. |
|
|
| c. Ali obstaja opredelitev spola/gender v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev spola, ali so skladne med seboj (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno |
| Odgovor: V pravnem dokumentu ali v dokumentu javne politike (npr. nacionalnih resolucijah in akcijskih načrtih), ne zasledimo definicije spola/gender. |
| c. Ali obstaja opredelitev spola/gender v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev spola, ali so skladne med seboj (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno |
| Odgovor: V pravnem dokumentu ali v dokumentu javne politike (npr. nacionalnih resolucijah in akcijskih načrtih), ne zasledimo definicije spola/gender. |
|
|
| d. Ali obstaja opredelitev nasilja zaradi spola v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vključuje specifična priznanja kršitve človekovih pravic in diskriminacije žensk, kot vrste nasilja. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja zaradi spola, ali so opredelitve skladne med seboj (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno. |
| Odgovor: V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je v 3. členu v opredelitvi nasilja v družini zapisano, da ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja. Spol je podan kot kategorija ekvivalentna drugim nanizanim okoliščinam. |
|
| d. Ali obstaja opredelitev nasilja zaradi spola v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstoječe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vključuje specifična priznanja kršitve človekovih pravic in diskriminacije žensk, kot vrste nasilja. Ali obstaja več kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja zaradi spola, ali so opredelitve skladne med seboj (enake, podobne ali različne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, če je to potrebno. |
|
Odgovor: V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je v 3. členu v opredelitvi nasilja v družini zapisano, da ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja. Spol je podan kot kategorija ekvivalentna drugim nanizanim okoliščinam. V 3. členu ZPND je pri opredelitvi nasilja v družini spol podan kot kategorija, ekvivalentna drugim nanizanim okoliščinam. V razlagi zakona2 je sicer poudarjeno, da raziskave kažejo, »da so najpogostejše žrtve otroci in ženske, vendar pa se zakon ne omejuje le na ti dve skupini, ampak nalaga organom in organizacijam dolžnost nudenja pomoči vsem žrtvam, torej tudi starejšim družinskim članom, osebam z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi, moškim ter vsem ostalim družinskim članom, ne glede na kakršnekoli njihove osebne lastnosti«. |
|
|
| e. Ali obstaja opredelitev žrtve na splošno in/ali opredelitev žensk kot žrtev nasilja in/ali nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstajajo dodatni izrazi za ženske kot žrtve nasilja in/ali nasilja v družini, ki se uporabljajo v zakonih ali dokumentih (oškodovana oseba ali priča)? Če je odgovor pritrdilen, navedite komentar k uporabi pojmov/opredelitev. |
| Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 opredeljuje družinskega člana, ki utrpi nasilje drugega člana kot žrtev, v 3. členu zakona in isti termin uporablja v nadaljevanju zakona. Glede otrok oz. žrtev nasilja je kot žrtev opredeljen tudi posameznik, ki je priča nasilja v družini (4. člen). |
|
| e. Ali obstaja opredelitev žrtve na splošno in/ali opredelitev žensk kot žrtev nasilja in/ali nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali političnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski načrti)? Če je odgovor pritrdilen, navedite točno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstajajo dodatni izrazi za ženske kot žrtve nasilja in/ali nasilja v družini, ki se uporabljajo v zakonih ali dokumentih (oškodovana oseba ali priča)? Če je odgovor pritrdilen, navedite komentar k uporabi pojmov/opredelitev. |
|
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 opredeljuje družinskega člana, ki utrpi nasilje drugega člana kot žrtev, v 3. členu zakona in isti termin uporablja v nadaljevanju zakona. Glede otrok oz. žrtev nasilja je kot žrtev opredeljen tudi posameznik, ki je priča nasilja v družini (4. člen). Obrazložitveno poročilo h konvenciji17 pri opredelitvi žrtve navaja, da sta ženska in deklica žrtvi nasilja nad ženskami, medtem ko so žrtve nasilja v družini lahko moški, ženske in otroci. Otrok, tudi glede na druge mednarodne dokumente, pomeni osebo mlajšo od osemnajst let. ZPND v 3. členu kot žrtev opredeljuje družinskega člana, ki utrpi nasilje s strani drugega družinskega člana. V skladu s 4. členom ZPND je otrok kot žrtev nasilja opredeljen tudi, če je priča nasilju v družini. 4. člen ZPND določa še posebno varstvo in skrb pred nasiljem: (1) Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član (v nadaljnjem besedilu: otrok). (2) Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. (3) Posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoči žrtvam so deležne starejše osebe in invalidi ter osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase. |
|
|
|
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/2008 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [3] Filipčič, K. (2013) Kazenskopravno odzivanje na nasilje v družini, V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., Filipčič, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A.., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [4] Filipčič, K. (2013) Kazenskopravno odzivanje na nasilje v družini, V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., Filipčič, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A.., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [5] Predalič, B., Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije (2007) Predlog Zakona o preprečevanju nasilja v družini, št. 00711-9/2007/14, 20. 9. 2007. Dostopno prek: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C125736000407F9D&db=kon_zak&mandat=IV&tip=doc, 28. 10. 2014. [6] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini. Poročilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [7] European Union Agency for Fundamental Rights – FRA (2014) Violence against women an EU-wide survey. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Dostopno prek: http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra-2014-vaw-survey-main-results-apr14_en.pdf, 10. 6. 2014. [8] European Union Agency for Fundamental Rights – FRA (2014) Violence against women an EU-wide survey. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Dostopno prek: http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra-2014-vaw-survey-main-results-apr14_en.pdf, 10. 6. 2014. [9] Leskošek, V., Urek, M., Zaviršek, D. (2010) Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih. Končno poročilo 1. faze raziskovalnega projekta. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Dostopno prek: http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/nasilje_nad_zenskami/, 22. 11. 2013. [10] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini. Poročilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [11] Predalič, B., Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije (2007) Predlog Zakona o preprečevanju nasilja v družini, št. 00711-9/2007/14, 20. 9. 2007. Dostopno prek: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C125736000407F9D&db=kon_zak&mandat=IV&tip=doc, 28. 10. 2014. [12] Zakon o enakih možnostih žensk in moških, Ur. l. RS, št. 59/02. [13] Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005 – 2013. Ur. l. RS, št. 100/05. [14] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [15] Predalič, B., Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije (2007) Predlog Zakona o preprečevanju nasilja v družini, št. 00711-9/2007/14, 20. 9. 2007. Dostopno prek: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C125736000407F9D&db=kon_zak&mandat=IV&tip=doc, 28. 10. 2014. [16] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [17] Obrazložitveno poročilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno prek: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
