|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 3. člen - Opredelitve pojmov |
|
V tej konvenciji: a. “nasilje nad ženskami” pomeni kršitev Älovekovih pravic in obliko diskriminacije žensk ter vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzroÄijo ali bi lahko povzroÄila fiziÄne, spolne, psihiÄne ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vkljuÄno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljni odvzem prostosti, ne glede na to, ali do njih pride v javnem ali zasebnem življenju; b. “nasilje v družini” pomeni vsako dejanje fiziÄnega, spolnega, psihiÄnega ali ekonomskega nasilja, ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec še prebiva ali je prebival z žrtvijo; c. “spol” pomeni družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške; d. “nasilje nad ženskami zaradi spola” pomeni nasilje, ki je usmerjeno proti ženski, ker je ženska, ali nesorazmerno prizadene ženske; e. “žrtev” pomeni vsako fiziÄno osebo, ki je deležna ravnanja iz toÄk a in b; f. “ženske” vkljuÄuje dekleta, mlajša od 18 let. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 3. člena Opredelitve pojmov | ||
| Primerjava med državami 3. člena Opredelitve pojmov | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstaja opredelitev nasilja nad ženskami v državnem, regionalnem ali lokalnem pravnem in/ali politiÄnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski naÄrti)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite toÄno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstojeÄe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji, zlasti, ali opredelitev vkljuÄuje opredelitev nasilja kot specifiÄno kršitev Älovekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja veÄ kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja nad ženskami, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali razliÄne)? Prosimo, komentirajte kakršnekoli neskladnosti po pravni hierarhiji, Äe je to potrebno. |
| Odgovor: Nacionalna zakonodaja ne vsebuje zakona, podzakonskega akta ali drugega pravnega dokumenta, ki bi se specifiÄno nanašal na nasilje nad ženskami. V zakonodaji, ki se nanaša na nasilje v družini, le-to ni specifiÄno opredeljeno glede na spol. |
| a. Ali obstaja opredelitev nasilja nad ženskami v državnem, regionalnem ali lokalnem pravnem in/ali politiÄnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski naÄrti)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite toÄno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstojeÄe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji, zlasti, ali opredelitev vkljuÄuje opredelitev nasilja kot specifiÄno kršitev Älovekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja veÄ kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja nad ženskami, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali razliÄne)? Prosimo, komentirajte kakršnekoli neskladnosti po pravni hierarhiji, Äe je to potrebno. |
| Odgovor: Nacionalna zakonodaja ne vsebuje zakona, podzakonskega akta ali drugega pravnega dokumenta, ki bi se specifiÄno nanašal na nasilje nad ženskami. V zakonodaji, ki se nanaša na nasilje v družini, le-to ni specifiÄno opredeljeno glede na spol. |
 |
| b. Ali obstaja opredelitev nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali politiÄnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski naÄrti)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite toÄno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstojeÄe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vkljuÄuje opredelitev nasilja kot specifiÄno kršitev Älovekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja veÄ kot en dokument, ki vsebuje opredelitev nasilja v družini, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali razliÄne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, Äe je to potrebno. |
| Odgovor: Nasilje v družini je opredeljeno v Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 in v Kazenskem zakoniku (KZ-1)2. V ZPND se opredelitev nasilja v družini nahaja v 3. Älenu, Opredelitev nasilja v družini in se nanaša na vse družinske Älane, ki so navedeni v 2. Älenu ZPND (Opredelitev družinskih Älanov) ne glede na njihove osebne okolišÄine. |
 |
| b. Ali obstaja opredelitev nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali politiÄnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski naÄrti)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite toÄno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstojeÄe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vkljuÄuje opredelitev nasilja kot specifiÄno kršitev Älovekovih pravic in diskriminacije žensk. Ali obstaja veÄ kot en dokument, ki vsebuje opredelitev nasilja v družini, ali so opredelitve med seboj skladne (enake, podobne ali razliÄne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, Äe je to potrebno. |
|
Odgovor: Nasilje v družini je opredeljeno v Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 in v Kazenskem zakoniku (KZ-1)2. V ZPND se opredelitev nasilja v družini nahaja v 3. Älenu, Opredelitev nasilja v družini in se nanaša na vse družinske Älane, ki so navedeni v 2. Älenu ZPND (Opredelitev družinskih Älanov) ne glede na njihove osebne okolišÄine. ZPND govori o petih oblikah nasilja – fiziÄnem, psihiÄnem, spolnem in ekonomskem nasilju in o zanemarjanju kot posebni obliki nasilja: 3. Älen (1) Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je vsaka uporaba fiziÄnega, spolnega, psihiÄnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega Älana proti drugemu družinskemu Älanu oziroma zanemarjanje družinskega Älana iz 2. Älena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: žrtve) ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okolišÄino žrtve ali povzroÄiteljice oziroma povzroÄitelja nasilja (v nadaljnjem besedilu: povzroÄitelj nasilja). (2) FiziÄno nasilje je vsaka uporaba fiziÄne sile, ki pri družinskem Älanu povzroÄi boleÄino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe. (3) Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski Älan nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena. (4) PsihiÄno nasilje so ravnanja, s katerimi povzroÄitelj nasilja pri družinskem Älanu povzroÄi strah, ponižanje, obÄutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. (5) Ekonomsko nasilje je neupraviÄeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega Älana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski Älan samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupraviÄeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih Älanov. (6) Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušÄa dolžno skrb za družinskega Älana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okolišÄin. Zajema vse osebe, med katerimi obstaja ali je obstajala tesnejša Äustvena vez, ki jo povzroÄitelj izrablja za zlorabo moÄi nad temi osebami. V KZ-1 je nasilje v družini opredeljeno kot samostojno kaznivo dejanje, v 191. Älenu, Nasilje v družini: (1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugaÄe boleÄe ali ponižujoÄe ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališÄa ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opušÄanju dela ali ga kako drugaÄe z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti. (3) ÄŒe je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. To kaznivo dejanje je uvršÄeno med kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, smisel oziroma cilj zašÄite tega Älena pa je družinska skupnost oziroma dom, kjer naj bi se vsak družinski Älan oz. Älanica poÄutil-a varnega/varno. Kot poudarja dr. FilipÄiÄ3 je pomen kaznivega dejanja nasilja v družini, ki je bil vpeljan leta 2008, veÄplasten: - na simbolni ravni kaže odnos zakonodajalca do pomembnosti in specifiÄnosti tega pojava v takšni meri, da je potrebno oblikovati posebno kaznivo dejanje, - pojem »družina« je nadomešÄen s širšim pojmom »družinska skupnost«, ki ga zakon sicer še vedno ne opredeljuje in interpretacijo prepušÄa sodni praksi, - kaznivo dejanje nasilje v družini je podano, Äe je storilec z doloÄenim nasilnim ravnanjem (zakon ta ravnanja primeroma našteva) žrtev spravljal v podrejen položaj, kar pomeni upoštevanje odnosa med storilcem in žrtvijo. Zakonodajalec je na ta naÄin zbližal sociološko in kazenskopravno opredelitev nasilja v družini in omilil (ne pa v celoti presegel) prej navedene razlike med njima. Katja FilipÄiÄ4 povzema tudi rešitve Vrhovnega sodišÄa glede nejasnosti pri opisovanju izvršitvenih ravnanj. Vrhovno sodišÄe je septembra 2009 sprejelo tri odloÄbe (I Ips 56/2009, I Ips 117/2009, I Ips 194/2009), v katerih je sprejelo naslednja stališÄa: - kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. Älenu KZ-1 je praviloma podano, kadar je podana doloÄena kontinuiteta ravnanja storilca. Posamezen, enkraten oz. izoliran primer uporabe fiziÄne sile zoper družinskega Älana bo praviloma pomenil kakšno drugo kaznivo dejanje. - »Spravljanje v podrejen položaj« ni zgolj ena od alternativno navedenih izvršitvenih oblik kaznivega dejanja po 191. Älenu KZ-1, ampak posledica, ki mora biti ugotovljena pri vsakem od izvršitvenih ravnanj. - »Spravljanje v podrejen položaj« ni le ravnanje, s katerim si ena oseba podreja drugo tako, da ta upošteva njeno voljo oz. zahteve. Pomeni tudi ravnanje, ko izvajanje nasilja žrtev spravi v ponižujoÄ, podrejen položaj, ko se žrtev storilcu uklanja oz. položaj, ko postane žrtev objekt izvajanja nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti. Takšen položaj storilec ustvari, ko pri žrtvah povzroÄi nemoÄ, strah, vznemirjenje ipd. veÄje intenzivnosti in trajanja. Z vidika opredelitve nasilja v družini je pomembno še razumevanje tega, kdo so družinski Älani in Älanice. Za predlagano opredelitev po ZPND je bilo po mnenju predlagatelja zakona5 pomembno, da se nasilje v družini ne veže zgolj na doloÄeno skupino žrtev in da se ne omejuje na ozko pojmovano družinsko okolje. Seznam oseb, ki so po ZPND družinski Älani, je obsežen in zajema vse osebe, med katerimi obstaja (ali je obstajala) tesnejša Äustvena vez, ki jo povzroÄitelj nasilja izrablja za zlorabo moÄi nad drugo osebo. V 2. Älenu ZPND so opredeljene družinske Älanice oziroma Älani kot: - zakonec ali zunajzakonska partnerica oziroma partner, bivši zakonec ali bivša zunajzakonska partnerica oziroma partner, - partnerica oziroma partner ali bivša partnerica oziroma partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti, - krvna sorodnica oziroma sorodnik (v nadaljnjem besedilu: sorodnik) v ravni vrsti, - krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, - sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena, - posvojiteljica oziroma posvojitelj (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) in posvojenka oziroma posvojenec, - rejnica oziroma rejnik (v nadaljnjem besedilu: rejnik) in rejenka oziroma rejenec, - skrbnica oziroma skrbnik (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) in varovanka oziroma varovanec, - osebe, ki imajo skupnega otroka, - osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Opredelitev družinskih Älanic in Älanov po ZPND je širša kot jo predvideva Konvencija, ki družinske Älanice in Älane opredeljuje kot nekdanja ali trenutna zakonca ali partnerja, ne glede na to, ali storilec ima ali je imel isto prebivališÄe kakor žrtev. ZPND je pri opredeljevanju družinskih Älanic in Älanov odprl vprašanje, ki se veže na implementacijo zakona v okviru kazenske zakonodaje. KZ-1 govori o družinski skupnosti oz. o drugi trajnejši življenjski skupnosti, pri Äemer ne ponuja definicije, kar pomeni, da mora vsebino teh dveh zakonskih znakov »napolniti« tožilec ali tožilka sama. Usmeritev tožilkam in tožilcem pri reševanju tovrstnih dilem ponujajo vrhovni tožilke in tožilci, ki jih napotujejo na uporabo termina družinski Älani po ZPND. Kljub temu se v praksi lahko pojavi primer, ko na primer nasilje izvaja oseba, ki z žrtvijo nikoli ni bila v družinski skupnosti ali drugi trajnejši življenjski skupnosti (npr. oÄe zaradi veÄjega stika z otrokom izvaja nasilje nad materjo, s katero ni bil nikoli v življenjski skupnosti). ÄŒetudi s tem ne izpolnjuje zakonskega znaka kaznivega dejanja nasilja v družini, pa izpolnjuje definicijo družinskega Älana po ZPND. Takšna vrzel v praksi onemogoÄa kaznovanje takšne osebe, saj bi subsumpcija takšnega dejanja pod kazensko normo verjetno pomenila pretirano širjenje zakonskega znaka kaznivega dejanja6. Na tem mestu je potrebno poudariti, da je ZPND sam po sebi zakon, ki je slep za spol in ni zakon, ki bi posebno pozornost namenjal ženskam, ki doživljajo nasilje, kljub z raziskavami in prakso dokazanih dejstev, da so žrtve nasilja v družini praviloma prav one. Nedavna evropska raziskava, narejena s strani Agencije EU za temeljne pravice (European Union Agency for Fundamental Rights – FRA)7, je pokazala, da je bilo v 12 mesecih pred raziskavo približno 13 milijonov žensk v EU žrtev fiziÄnega nasilja, kar predstavlja 7 % žensk v EU, starih od 18 do 74 let8. Slovenska nacionalna raziskava o nasilju v zasebnih in v partnerskih odnosih iz leta 2010 pa je pokazala, da je vsaka Äetrta ženska stara veÄ kot 15 let izkusila fiziÄno nasilje. VeÄ kot 90 % povzroÄiteljev nasilja v družini je bilo moških9. Zakonska definicija, ki je spolno nevtralna, rezultira tudi v politikah (npr. resolucijah in akcijskih naÄrtih), ki posebej ne naslavljajo ali odgovarjajo na potrebe žensk kot žrtev nasilja. S tem poglabljajo nenaslavljanje dejanskosti problema, širše pa poveÄujejo neenako razmerje moÄi med spoloma v družbi, ki ga nasilje nad ženskami ustvarja in obenem ohranja. S tem zakon sam in politike izhajajoÄe iz njega tudi ne vzpostavljajo celovitih pogojev za prepreÄevanje nasilja v družini, boj proti njemu in odpravo vzroka zanj, ki je neenaka razporeditev moÄi v družbi10. Vendarle predlagatelj11 ZPND v razlagi k predlogu zakona poudarja, da: Zakon o enakih možnostih žensk in moških12 sicer ne uvaja nobenih posebnih ukrepov za zašÄito žrtev nasilja v družini, vendar kot krovni zakon za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških na razliÄnih podroÄjih družbenega življenja posredno obravnava tudi nasilje nad ženskami v družini. V Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005 – 201313 pa so za zmanjšanje nasilja nad ženskami v domaÄem okolju in partnerskih odnosih doloÄeni tudi konkretni cilji in ukrepi, ki so kot izhodišÄe sprejeti v predlogu Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini«. |
|
|
| c. Ali obstaja opredelitev spola/gender v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali politiÄnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski naÄrti)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite toÄno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstojeÄe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstaja veÄ kot en dokument, ki zajema opredelitev spola, ali so skladne med seboj (enake, podobne ali razliÄne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, Äe je to potrebno |
| Odgovor: V pravnem dokumentu ali v dokumentu javne politike (npr. nacionalnih resolucijah in akcijskih naÄrtih), ne zasledimo definicije spola/gender. |
| c. Ali obstaja opredelitev spola/gender v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali politiÄnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski naÄrti)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite toÄno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstojeÄe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstaja veÄ kot en dokument, ki zajema opredelitev spola, ali so skladne med seboj (enake, podobne ali razliÄne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, Äe je to potrebno |
| Odgovor: V pravnem dokumentu ali v dokumentu javne politike (npr. nacionalnih resolucijah in akcijskih naÄrtih), ne zasledimo definicije spola/gender. |
|
|
| d. Ali obstaja opredelitev nasilja zaradi spola v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali politiÄnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski naÄrti)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite toÄno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstojeÄe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vkljuÄuje specifiÄna priznanja kršitve Älovekovih pravic in diskriminacije žensk, kot vrste nasilja. Ali obstaja veÄ kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja zaradi spola, ali so opredelitve skladne med seboj (enake, podobne ali razliÄne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, Äe je to potrebno. |
| Odgovor: V Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 je v 3. Älenu v opredelitvi nasilja v družini zapisano, da ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okolišÄino žrtve ali povzroÄiteljice oziroma povzroÄitelja nasilja. Spol je podan kot kategorija ekvivalentna drugim nanizanim okolišÄinam. |
|
| d. Ali obstaja opredelitev nasilja zaradi spola v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali politiÄnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski naÄrti)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite toÄno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Prosimo, komentirajte kakršne koli obstojeÄe neskladnosti z opredelitvijo v Konvenciji; zlasti, ali opredelitev vkljuÄuje specifiÄna priznanja kršitve Älovekovih pravic in diskriminacije žensk, kot vrste nasilja. Ali obstaja veÄ kot en dokument, ki zajema opredelitev nasilja zaradi spola, ali so opredelitve skladne med seboj (enake, podobne ali razliÄne)? Prosimo, komentirajte kakršne koli neskladnosti po pravni hierarhiji, Äe je to potrebno. |
|
Odgovor: V Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 je v 3. Älenu v opredelitvi nasilja v družini zapisano, da ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okolišÄino žrtve ali povzroÄiteljice oziroma povzroÄitelja nasilja. Spol je podan kot kategorija ekvivalentna drugim nanizanim okolišÄinam. V 3. Älenu ZPND je pri opredelitvi nasilja v družini spol podan kot kategorija, ekvivalentna drugim nanizanim okolišÄinam. V razlagi zakona2 je sicer poudarjeno, da raziskave kažejo, »da so najpogostejše žrtve otroci in ženske, vendar pa se zakon ne omejuje le na ti dve skupini, ampak nalaga organom in organizacijam dolžnost nudenja pomoÄi vsem žrtvam, torej tudi starejšim družinskim Älanom, osebam z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi, moškim ter vsem ostalim družinskim Älanom, ne glede na kakršnekoli njihove osebne lastnosti«. |
|
|
| e. Ali obstaja opredelitev žrtve na splošno in/ali opredelitev žensk kot žrtev nasilja in/ali nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali politiÄnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski naÄrti)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite toÄno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstajajo dodatni izrazi za ženske kot žrtve nasilja in/ali nasilja v družini, ki se uporabljajo v zakonih ali dokumentih (oškodovana oseba ali priÄa)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite komentar k uporabi pojmov/opredelitev. |
| Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 opredeljuje družinskega Älana, ki utrpi nasilje drugega Älana kot žrtev, v 3. Älenu zakona in isti termin uporablja v nadaljevanju zakona. Glede otrok oz. žrtev nasilja je kot žrtev opredeljen tudi posameznik, ki je priÄa nasilja v družini (4. Älen). |
|
| e. Ali obstaja opredelitev žrtve na splošno in/ali opredelitev žensk kot žrtev nasilja in/ali nasilja v družini v državnem, regionalnem ali lokalno pravnem in/ali politiÄnem okviru (zakoni, statuti, pravila in ureditve ali drugi podzakonski akti, državni strateški dokumenti in/ali državni akcijski naÄrti)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite toÄno opredelitev in navedite pravni vir ter ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Ali obstajajo dodatni izrazi za ženske kot žrtve nasilja in/ali nasilja v družini, ki se uporabljajo v zakonih ali dokumentih (oškodovana oseba ali priÄa)? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite komentar k uporabi pojmov/opredelitev. |
|
Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 opredeljuje družinskega Älana, ki utrpi nasilje drugega Älana kot žrtev, v 3. Älenu zakona in isti termin uporablja v nadaljevanju zakona. Glede otrok oz. žrtev nasilja je kot žrtev opredeljen tudi posameznik, ki je priÄa nasilja v družini (4. Älen). Obrazložitveno poroÄilo h konvenciji17 pri opredelitvi žrtve navaja, da sta ženska in deklica žrtvi nasilja nad ženskami, medtem ko so žrtve nasilja v družini lahko moški, ženske in otroci. Otrok, tudi glede na druge mednarodne dokumente, pomeni osebo mlajšo od osemnajst let. ZPND v 3. Älenu kot žrtev opredeljuje družinskega Älana, ki utrpi nasilje s strani drugega družinskega Älana. V skladu s 4. Älenom ZPND je otrok kot žrtev nasilja opredeljen tudi, Äe je priÄa nasilju v družini. 4. Älen ZPND doloÄa še posebno varstvo in skrb pred nasiljem: (1) Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski Älan (v nadaljnjem besedilu: otrok). (2) Otrok je žrtev nasilja tudi, Äe je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim Älanom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. (3) Posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoÄi žrtvam so deležne starejše osebe in invalidi ter osebe, ki zaradi osebnih okolišÄin niso sposobne skrbeti zase. |
|
|
|
[1] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/2008 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [3] FilipÄiÄ, K. (2013) Kazenskopravno odzivanje na nasilje v družini, V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A.., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [4] FilipÄiÄ, K. (2013) Kazenskopravno odzivanje na nasilje v družini, V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A.., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [5] PredaliÄ, B., Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije (2007) Predlog Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini, št. 00711-9/2007/14, 20. 9. 2007. Dostopno prek: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C125736000407F9D&db=kon_zak&mandat=IV&tip=doc, 28. 10. 2014. [6] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu prepreÄevanja nasilja v družini. PoroÄilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [7] European Union Agency for Fundamental Rights – FRA (2014) Violence against women an EU-wide survey. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Dostopno prek: http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra-2014-vaw-survey-main-results-apr14_en.pdf, 10. 6. 2014. [8] European Union Agency for Fundamental Rights – FRA (2014) Violence against women an EU-wide survey. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Dostopno prek: http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra-2014-vaw-survey-main-results-apr14_en.pdf, 10. 6. 2014. [9] Leskošek, V., Urek, M., Zaviršek, D. (2010) Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih. KonÄno poroÄilo 1. faze raziskovalnega projekta. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Dostopno prek: http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/nasilje_nad_zenskami/, 22. 11. 2013. [10] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu prepreÄevanja nasilja v družini. PoroÄilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [11] PredaliÄ, B., Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije (2007) Predlog Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini, št. 00711-9/2007/14, 20. 9. 2007. Dostopno prek: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C125736000407F9D&db=kon_zak&mandat=IV&tip=doc, 28. 10. 2014. [12] Zakon o enakih možnostih žensk in moških, Ur. l. RS, št. 59/02. [13] Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005 – 2013. Ur. l. RS, št. 100/05. [14] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [15] PredaliÄ, B., Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije (2007) Predlog Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini, št. 00711-9/2007/14, 20. 9. 2007. Dostopno prek: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C125736000407F9D&db=kon_zak&mandat=IV&tip=doc, 28. 10. 2014. [16] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [17] Obrazložitveno poroÄilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno prek: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
