Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da pod ustreznimi pogoji pravila o zaupnosti, ki jih za nekatere poklice določa notranja zakonodaja, niso ovira za možnost prijave pristojnim organizacijam ali organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te konvencije, in je pričakovati, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 28. člena Poročanje (s strani) strokovnjakov
Primerjava med državami 28. člena Poročanje (s strani) strokovnjakov
VPRAŠANJA
 
a. Ali so strokovne delavke/delavci dolžni prijaviti nasilje nad ženskami ali nasilje v družini (zdravstvene delavke/delavci, policija, centri za socialno delo, itd.)? Navedite primere, relevantne dokumente, pogoje, ki jih je treba izpolniti za prijavo nasilnega dejanje. Ali se lahko sklicujejo na načelo zaupnosti, da ne bi poročali o nasilju nad ženskami in nasilju v družini? V kolikor ne obstaja obveza strokovnih delavk/delavcev, da prijavijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, bi lahko prijavili s pomočjo opustitve načela zaupnosti? Če je odgovor pritrdilen, navedite zahtevane pogoje, če ti obstajajo, za prijavo kaznivih dejanj (resnost dejanja, verjetnost, da se ponovi dejanje, soglasje žrtve, itd.).
Odgovor: O dolžnosti prijave  o nasilja v družini govori Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 6. členu (dolžnost prijave). Z novelo zakona, ki je začela veljati novembra 2016 se je spremenil 2. odstavek 6. člena. K dolžnosti prijavi so poleg delavcev in delavk v zdravstvu ter osebja vzgojno-varstvenih, dodani še vzgojno-izobraževalni zavodi, socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih.
 
6. člen (dolžnost prijave)
(1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase.
 
 
Uradne osebe so v skladu s 281. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)2 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti.
 
Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. 

 

a. Ali so strokovne delavke/delavci dolžni prijaviti nasilje nad ženskami ali nasilje v družini (zdravstvene delavke/delavci, policija, centri za socialno delo, itd.)? Navedite primere, relevantne dokumente, pogoje, ki jih je treba izpolniti za prijavo nasilnega dejanje. Ali se lahko sklicujejo na načelo zaupnosti, da ne bi poročali o nasilju nad ženskami in nasilju v družini? V kolikor ne obstaja obveza strokovnih delavk/delavcev, da prijavijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, bi lahko prijavili s pomočjo opustitve načela zaupnosti? Če je odgovor pritrdilen, navedite zahtevane pogoje, če ti obstajajo, za prijavo kaznivih dejanj (resnost dejanja, verjetnost, da se ponovi dejanje, soglasje žrtve, itd.).
Odgovor: O dolžnosti prijave  o nasilja v družini govori Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 6. členu (dolžnost prijave). Z novelo zakona, ki je začela veljati novembra 2016 se je spremenil 2. odstavek 6. člena. K dolžnosti prijavi so poleg delavcev in delavk v zdravstvu ter osebja vzgojno-varstvenih, dodani še vzgojno-izobraževalni zavodi, socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih.
 
6. člen (dolžnost prijave)
(1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase.
 
 
Uradne osebe so v skladu s 281. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)2 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti.
 
Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. 

 

MINUS
b. Kateri so poklici, ki se zavezani k načelu zaupnosti, in nato odstopijo od "načela zaupnosti"?
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

b. Kateri so poklici, ki se zavezani k načelu zaupnosti, in nato odstopijo od "načela zaupnosti"?
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

MINUS
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16.
[2] Kazenski zakonik (KZ-1) , Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16.

Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.