SLO |
2016 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov |
Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da pod ustreznimi pogoji pravila o zaupnosti, ki jih za nekatere poklice določa notranja zakonodaja, niso ovira za možnost prijave pristojnim organizacijam ali organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te konvencije, in je pričakovati, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala. |
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
Splošna ocena 28. člena Poročanje (s strani) strokovnjakov |
Primerjava med državami 28. člena Poročanje (s strani) strokovnjakov |
VPRAŠANJA |
a. Ali so strokovne delavke/delavci dolžni prijaviti nasilje nad ženskami ali nasilje v družini (zdravstvene delavke/delavci, policija, centri za socialno delo, itd.)? Navedite primere, relevantne dokumente, pogoje, ki jih je treba izpolniti za prijavo nasilnega dejanje. Ali se lahko sklicujejo na načelo zaupnosti, da ne bi poročali o nasilju nad ženskami in nasilju v družini? V kolikor ne obstaja obveza strokovnih delavk/delavcev, da prijavijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, bi lahko prijavili s pomočjo opustitve načela zaupnosti? Če je odgovor pritrdilen, navedite zahtevane pogoje, če ti obstajajo, za prijavo kaznivih dejanj (resnost dejanja, verjetnost, da se ponovi dejanje, soglasje žrtve, itd.). |
Odgovor: O dolžnosti prijave o nasilja v družini govori Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 6. členu (dolžnost prijave). Z novelo zakona, ki je začela veljati novembra 2016 se je spremenil 2. odstavek 6. člena. K dolžnosti prijavi so poleg delavcev in delavk v zdravstvu ter osebja vzgojno-varstvenih, dodani še vzgojno-izobraževalni zavodi, socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih. 6. člen (dolžnost prijave) (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase. Uradne osebe so v skladu s 281. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)2 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.
|
a. Ali so strokovne delavke/delavci dolžni prijaviti nasilje nad ženskami ali nasilje v družini (zdravstvene delavke/delavci, policija, centri za socialno delo, itd.)? Navedite primere, relevantne dokumente, pogoje, ki jih je treba izpolniti za prijavo nasilnega dejanje. Ali se lahko sklicujejo na načelo zaupnosti, da ne bi poročali o nasilju nad ženskami in nasilju v družini? V kolikor ne obstaja obveza strokovnih delavk/delavcev, da prijavijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, bi lahko prijavili s pomočjo opustitve načela zaupnosti? Če je odgovor pritrdilen, navedite zahtevane pogoje, če ti obstajajo, za prijavo kaznivih dejanj (resnost dejanja, verjetnost, da se ponovi dejanje, soglasje žrtve, itd.). |
Odgovor: O dolžnosti prijave o nasilja v družini govori Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 6. členu (dolžnost prijave). Z novelo zakona, ki je začela veljati novembra 2016 se je spremenil 2. odstavek 6. člena. K dolžnosti prijavi so poleg delavcev in delavk v zdravstvu ter osebja vzgojno-varstvenih, dodani še vzgojno-izobraževalni zavodi, socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih. 6. člen (dolžnost prijave) (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase. Uradne osebe so v skladu s 281. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)2 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.
|
b. Kateri so poklici, ki se zavezani k načelu zaupnosti, in nato odstopijo od "načela zaupnosti"? |
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
b. Kateri so poklici, ki se zavezani k načelu zaupnosti, in nato odstopijo od "načela zaupnosti"? |
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16.
[2] Kazenski zakonik (KZ-1) , Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16. |