|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da pod ustreznimi pogoji pravila o zaupnosti, ki jih za nekatere poklice določa notranja zakonodaja, niso ovira za možnost prijave pristojnim organizacijam ali organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te konvencije, in je pričakovati, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 28. člena Poročanje (s strani) strokovnjakov | ||
| Primerjava med državami 28. člena Poročanje (s strani) strokovnjakov | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali so strokovne delavke/delavci dolžni prijaviti nasilje nad ženskami ali nasilje v družini (zdravstvene delavke/delavci, policija, centri za socialno delo, itd.)? Navedite primere, relevantne dokumente, pogoje, ki jih je treba izpolniti za prijavo nasilnega dejanje. Ali se lahko sklicujejo na načelo zaupnosti, da ne bi poročali o nasilju nad ženskami in nasilju v družini? V kolikor ne obstaja obveza strokovnih delavk/delavcev, da prijavijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, bi lahko prijavili s pomočjo opustitve načela zaupnosti? Če je odgovor pritrdilen, navedite zahtevane pogoje, če ti obstajajo, za prijavo kaznivih dejanj (resnost dejanja, verjetnost, da se ponovi dejanje, soglasje žrtve, itd.). |
|
Odgovor: O dolžnosti prijave nasilja v družini govori Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 6. členu. Uradne osebe so v skladu s 281. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)2 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti. Glejte odgovor pod 5. členom, vprašanje a. in 25. členom, vprašanje d. |
 |
| a. Ali so strokovne delavke/delavci dolžni prijaviti nasilje nad ženskami ali nasilje v družini (zdravstvene delavke/delavci, policija, centri za socialno delo, itd.)? Navedite primere, relevantne dokumente, pogoje, ki jih je treba izpolniti za prijavo nasilnega dejanje. Ali se lahko sklicujejo na načelo zaupnosti, da ne bi poročali o nasilju nad ženskami in nasilju v družini? V kolikor ne obstaja obveza strokovnih delavk/delavcev, da prijavijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, bi lahko prijavili s pomočjo opustitve načela zaupnosti? Če je odgovor pritrdilen, navedite zahtevane pogoje, če ti obstajajo, za prijavo kaznivih dejanj (resnost dejanja, verjetnost, da se ponovi dejanje, soglasje žrtve, itd.). |
|
Odgovor: O dolžnosti prijave nasilja v družini govori Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 6. členu. Uradne osebe so v skladu s 281. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)2 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti. Glejte odgovor pod 5. členom, vprašanje a. in 25. členom, vprašanje d. ZPND v 6. členu organom in organizacijam ter NVO nalaga dolžnost prijave: (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja. Uradne osebe so v skladu s 281. členom KZ-1 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti. V analiziranih primerih prepovedi približevanja iz študije dr. Filipčič, iz leta 2009, sta le dva dogodka prijavila CSD, štiri pa zdravstvene institucije (skupaj 3 % od vseh znanih prijaviteljev). Avtorica pravi, da je to majhen delež, vendar pa iz tega podatka ni mogoče sklepati na pasivnost navedenih institucij. Prav tako v raziskavi ni bilo mogoče ugotoviti, ali institucije v takšnih primerih spoštujejo dolžnost prijavljanja3. Četrta alineja drugega odstavka točke 1.2.3. Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20144 predvideva spodbujanje prijavljanja nasilnih ravnanj: doseči ozaveščanje z mediji, ki imajo zelo pomembno vlogo pri ustvarjanju javnega mnenja o (ne)dopuščanju nasilja, ozavestiti ljudi, da ima sleherni človek pravico do življenja brez nasilja ter do osebne nedotakljivosti in dostojanstva, hkrati pa spodbujati prijavljanje nasilnih ravnanj5. Prijava nasilnih dejanj je mogoča na pristojne institucije (policija, CSD, tožilstvo). Prav tako prijave posredujejo nevladne organizacije. Mogoča je tudi anonimna prijava na policijo na brezplačni anonimni telefon ali anonimno po elektronski pošti6. Anonimna prijave se lahko poda tudi na CSD. Anonimna prijava se lahko naredi tudi preko nevladnih organizacij, ki to anonimno prijavo posredujejo naprej na institucije. Prijav nasilja s strani prič nasilje je premalo, ker je tudi zavedanje o nasilje v družbi nizko. Še vedno vladajo predsodki o zasebnosti problema oz. kot o družinski skrivnosti. Vse to pa nikakor ne pomaga žrtvam, ki občutijo še večji sram in občutke krivde, zaradi zanikanja njihovega družbenega okolja. Molk okolice lahko žrtve razumejo kot, da bolj simpatizira s povzročiteljem, kot pa z njimi. Še vedno je toleranca do nasilja visoka oz. zadnje raziskave7 kažejo, da se celo povečuje, predvsem med mlajšimi generacijami. Podatki policije za leto 2013 pravijo, da je bilo med prejetimi anonimnimi e-prijavami 367 (v letu 2012 pa 305)8 uporabnih – navedeni so bili konkretni inkriminirajoči dogodki in podatki, ki so omogočili nadaljnjo preiskavo, od tega je bilo 84 (v letu 2012 101) prijav o nasilju v družini9. |
 |
| b. Kateri so poklici, ki se zavezani k načelu zaupnosti, in nato odstopijo od "načela zaupnosti"? |
| Odgovor: V 6. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)10, Dolžnost prijave, je navedeno: Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja. |
| b. Kateri so poklici, ki se zavezani k načelu zaupnosti, in nato odstopijo od "načela zaupnosti"? |
| Odgovor: V 6. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)10, Dolžnost prijave, je navedeno: Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja. |
|
|
|
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur.l. RS, št. 55/08 (66/2008 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [3] Filipčič, K. (2013) Kazenskopravno odzivanje na nasilje v družini. V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., Filipčič, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A. (2013) Nasilje nad ženskami v Sloveniji, s. 41–70. Maribor: Aristej. [4] Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014, Ur. l. RS, št. 16/08. [5] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [6] Več o prijavi nasilja na policiji preko: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/182-kriminaliteta/67747-prijava-nasilja-v-druini, 1. 7. 2014. [7] Sedmak, M., Kralj, A. (2013) O čem pričajo spremembe javnega menja v odnosu do nasilja nad ženskami v zasebnosti? V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., Filipčič, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [8] Podatki GPU UKP, sistem anonimne e-prijave na spletni strani policije, pridobljeni 3. 2. 2014. [9] Poročilo o delu policije za 2013, Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. Dostopno preko: http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2013.pdf, 20. 6. 2014. [10] Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
