|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2016 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 27. člen - PoroÄanje |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje vsake priÄe nasilnih dejanj, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije, ali osebe, ki imajo utemeljene razloge za sum, da bi bilo takšno dejanje lahko storjeno ali da je priÄakovati nadaljnja nasilna dejanja, da to sporoÄi pristojnim organizacijam ali organom. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 27. člena PoroÄanje | ||
| Primerjava med državami 27. člena PoroÄanje | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstajajo kakšni posebni ukrepi, pravila ali predpisi za spodbujanje tistih, ki (a) so bili priÄa kaznivemu dejanju nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in/ali (b) imajo utemeljene razloge za sum storitve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, da ga prijavijo? Komu nasilje lahko prijavijo? Ali obstajajo primeri, ko so posameznice/posamezniki dolžni prijaviti nasilje nad ženskami ali nasilje v družini? Prosimo, navedite. Ali je lahko prijava nasilja anonimna? Ali morajo biti tisti, ki prijavijo nasilje priÄe nasilju, ali lahko prijavijo, Äe imajo o nasilju posredne informacije ali dokaze? Ali lahko oseba, ki prijavi nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, trpi negativne posledice zaradi prijave, npr. v obliki pritožbe oz. kazenskega pregona? |
|
Odgovor: O dolžnosti prijave o nasilja v družini govori Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 6. Älenu (dolžnost prijave). Z novelo zakona, ki je zaÄela veljati novembra 2016 se je spremenil 2. odstavek 6. Älena. K dolžnosti prijavi so poleg delavcev in delavk v zdravstvu ter osebja vzgojno-varstvenih, dodani še vzgojno-izobraževalni zavodi, socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih. 6. Älen (dolžnost prijave) (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okolišÄine, na podlagi katerih je mogoÄe sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, Äe žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na doloÄbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okolišÄin ni sposobna skrbeti zase. Uradne osebe so v skladu s 281. Älenom Kazenskega zakonika (KZ-1)2 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti. Za veÄ podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
| a. Ali obstajajo kakšni posebni ukrepi, pravila ali predpisi za spodbujanje tistih, ki (a) so bili priÄa kaznivemu dejanju nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in/ali (b) imajo utemeljene razloge za sum storitve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, da ga prijavijo? Komu nasilje lahko prijavijo? Ali obstajajo primeri, ko so posameznice/posamezniki dolžni prijaviti nasilje nad ženskami ali nasilje v družini? Prosimo, navedite. Ali je lahko prijava nasilja anonimna? Ali morajo biti tisti, ki prijavijo nasilje priÄe nasilju, ali lahko prijavijo, Äe imajo o nasilju posredne informacije ali dokaze? Ali lahko oseba, ki prijavi nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, trpi negativne posledice zaradi prijave, npr. v obliki pritožbe oz. kazenskega pregona? |
|
Odgovor: O dolžnosti prijave o nasilja v družini govori Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 6. Älenu (dolžnost prijave). Z novelo zakona, ki je zaÄela veljati novembra 2016 se je spremenil 2. odstavek 6. Älena. K dolžnosti prijavi so poleg delavcev in delavk v zdravstvu ter osebja vzgojno-varstvenih, dodani še vzgojno-izobraževalni zavodi, socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih. 6. Älen (dolžnost prijave) (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okolišÄine, na podlagi katerih je mogoÄe sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, Äe žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na doloÄbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okolišÄin ni sposobna skrbeti zase. Uradne osebe so v skladu s 281. Älenom Kazenskega zakonika (KZ-1)2 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti. Za veÄ podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
 |
|
[1] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16.
[2] Kazenski zakonik (KZ-1) , Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno preÄišÄeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
