|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pri zagotavljanju zaščite in podpornih storitev žrtvam upoštevajo pravice in potrebe otrok, prič vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije. 2. Ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, vključujejo psihosocialno svetovanje, primerno starosti otrok, prič vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, in upoštevajo največje koristi otroka. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 26. člena Zaščita in podpora za otroke, priče | ||
| Primerjava med državami 26. člena Zaščita in podpora za otroke, priče | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali so ponudniki različnih vrst zaščitnih in preventivnih storitev dolžni, po zakonodaji ali drugih dokumentih uresničevati potrebe in pravice otrok - prič? Ali so otroci, ki so bili priča nasilju (so nasilje videli in/ali slišali) in so mu bili izpostavljeni za daljše časovno obdobje, obravnavani kot žrtve nasilja, so jim bile dodeljene posebne storitve in pomoč – kot je psihološko svetovanje? Ali so jim bile dodeljene posebne pravice zunaj sodišča in na sodišču (socialne službe, zdravstvena oskrba, program zaščite prič/žrtev, neodvisno zastopanje na sodišču, itd.)? Prosimo, navedite definicijo, če obstaja, ali se je gre kakršnokoli posebno obravnavo ali presojo v zvezi z otroki - pričami. |
|
Odgovor: Otroci – priče nasilja so po slovenski zakonodaj posebno zaščiteni (Zakon o preprečevanju nasilje v družini (ZPND)1, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)2, Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini3, Konvencije ZN o otrokovih pravicah4). Iz zgoraj napisanega teksta gre sklepati, da je zakonodaja na področju varovanja otrok – prič nasilja dobro urejena, vendar pa praksa kaže drugačno sliko. V zvezi s tem so s CSD različne izkušnje – nekatere strokovne delavke in delavci otroke obravnavajo kot žrtve nasilja, nekateri ne (po izkušnjah, je manj tistih, ki otroka obravnavajo kot žrtev). Tudi s sodišči je zgodba podobna oz. slabša, saj po izkušnjah hitreje določijo stike, če je otrok »le« neposredna žrtev. Korist otroka pomeni5, da mora država oz. njeni organi v vseh postopkih, ki jih vodijo in so v njih udeleženi otroci, zasledovati načelo otrokove koristi. Pri tem je potrebno poudariti, da je izraz korist otroka v praksi razumljen predvsem splošno. Kaj je otrokova korist, se vedno ugotavlja v posameznem postopku6. |
 |
| a. Ali so ponudniki različnih vrst zaščitnih in preventivnih storitev dolžni, po zakonodaji ali drugih dokumentih uresničevati potrebe in pravice otrok - prič? Ali so otroci, ki so bili priča nasilju (so nasilje videli in/ali slišali) in so mu bili izpostavljeni za daljše časovno obdobje, obravnavani kot žrtve nasilja, so jim bile dodeljene posebne storitve in pomoč – kot je psihološko svetovanje? Ali so jim bile dodeljene posebne pravice zunaj sodišča in na sodišču (socialne službe, zdravstvena oskrba, program zaščite prič/žrtev, neodvisno zastopanje na sodišču, itd.)? Prosimo, navedite definicijo, če obstaja, ali se je gre kakršnokoli posebno obravnavo ali presojo v zvezi z otroki - pričami. |
|
Odgovor: Otroci – priče nasilja so po slovenski zakonodaj posebno zaščiteni (Zakon o preprečevanju nasilje v družini (ZPND)1, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)2, Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini3, Konvencije ZN o otrokovih pravicah4). Iz zgoraj napisanega teksta gre sklepati, da je zakonodaja na področju varovanja otrok – prič nasilja dobro urejena, vendar pa praksa kaže drugačno sliko. V zvezi s tem so s CSD različne izkušnje – nekatere strokovne delavke in delavci otroke obravnavajo kot žrtve nasilja, nekateri ne (po izkušnjah, je manj tistih, ki otroka obravnavajo kot žrtev). Tudi s sodišči je zgodba podobna oz. slabša, saj po izkušnjah hitreje določijo stike, če je otrok »le« neposredna žrtev. Korist otroka pomeni5, da mora država oz. njeni organi v vseh postopkih, ki jih vodijo in so v njih udeleženi otroci, zasledovati načelo otrokove koristi. Pri tem je potrebno poudariti, da je izraz korist otroka v praksi razumljen predvsem splošno. Kaj je otrokova korist, se vedno ugotavlja v posameznem postopku6. 4. člen ZPND določa Posebno varstvo in skrb za otroke, ki so priče nasilja: (1) Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član (v nadaljnjem besedilu: otrok). (2) Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. (3) Posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoči žrtvam so deležne starejše osebe in invalidi ter osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase. ZPND v 20. členu govori o varstvu otrok: (1) Postopek za odločitev o ukrepih iz prvega odstavka 19. člena tega zakona začne sodišče v primerih, ko je žrtev otrok, na predlog otroka, starejšega od petnajst let, staršev oziroma enega od staršev, če jim ni odvzeta starševska skrb, ali centra za socialno delo. Če so navedeni ukrepi izrečeni zaradi varstva otroka, spremlja njihovo izvajanje center za socialno delo. (2) Center za socialno delo je dolžan izvesti tudi vse druge potrebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), 5.a člen in 6. člen: 5.a člen (1) Starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. 6. člen Država zagotavlja varstvo mladoletnim otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. ZZZDR z vidika varstva mladoletnih otrok, v celoti, sistemsko ureja ne glede da vrsto ali vir ogrožanja. Določbe zakona, ki se dotikajo nasilja v družini, so namenjene varstvu otrok pred nasiljem staršev. Tako v 119. členu zakon določa, da je CSD dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih koristi. Zakon s to določbo CSD daje splošno pooblastilo, da izvede kakršenkoli ukrep za varstvo koristi otrok. ZZZDR ureja posamične ukrepe: po 106. členu lahko sodišče ali center za socialno delo staršem omejita ali odvzameta pravico do osebnih stikov z otrokom; po 120. členu lahko center za socialno delo otroka odvzame staršem in ga da v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu; po 116. členu lahko sodišče staršem odvzame roditeljsko pravico. Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini7 v 4. členu govori o tem, da če je mogoče sklepati, da je žrtev nasilja otrok, so organi dolžni obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo. Osnovno načelo CSD v okviru Zakona o preprečevanju nasilja v družini in Konvencije ZN o otrokovih pravicah je najboljša korist otroka, prav tako pa tudi zakon določa, da imajo v primeru, ko je žrtev nasilja otrok, njegove koristi in pravice prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženih v postopku. Timska in multidisciplinarna strokovna presoja je tista, ki zagotavlja najboljšo korist otroka, pri tem pa je pomembno tudi sodelovanje vseh udeleženih, torej staršev in otroka. Pomembna dejavnika sta starost in zrelost otroka ter njegovo razumevanje, čemur so prilagojene strokovne metode za pridobivanje otrokovega mnenja, želja, stališča o vseh stvareh, ki so povezane s primerom nasilja v družini. Strokovna doktrina dela z zlorabljenim otrokom temelji na upoštevanju različnih dejavnikov, ki so odvisni od otrokovega razvoja ter socio-kulturnega okolja. Strokovne smernice za delo centrov za socialno delo pri zaščiti otrok pred nasiljem v družini iz leta 2010 temeljijo na dveh osnovnih ciljih, in sicer na varovanju otrokovih koristi ob sočasnem preprečevanju zlorab in zanemarjanja in na zagotavljanju, da so vsi ukrepi in odločitve, sprejete v celotnem procesu, pretehtane skozi načelo najboljše koristi otroka8. Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Policija so decembra 2013 podpisali Dogovor v zvezi z izvajanjem nalog za zaščito otrok9, ki izhajajo iz ZPND. Namenjen je CSD, vzgojno-izobraževalnim zavodom ter policiji za izvajanje nalog, ki jih določa ZPND in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti. Dogovor natančneje pojasnjuje posamezne aktivnosti vsake od institucij z namenom zaščite otrok v primerih nasilja v družini. Za izvajanje zakona, pravilnika in dogovora poteka od leta 2010 izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju8. |
 |
| b. Ali je bila narejena kakšna raziskave o tem, kako institucije uporabljajo “v otrokovem najboljšem interesu« v kontekstu nasilja nad ženskami? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite pojasnilo o metodologiji, obseg raziskave, ključne ugotovitve in priporočila. Ali se je raziskovanje nadaljevalo ali je bila narejena ocena stanja? |
| Odgovor: Raziskava na to temo ne obstaja. Izkušnje iz prakse kažejo pomanjkljivosti in na možnosti za izboljšave na tem področju. |
| b. Ali je bila narejena kakšna raziskave o tem, kako institucije uporabljajo “v otrokovem najboljšem interesu« v kontekstu nasilja nad ženskami? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite pojasnilo o metodologiji, obseg raziskave, ključne ugotovitve in priporočila. Ali se je raziskovanje nadaljevalo ali je bila narejena ocena stanja? |
| Odgovor: Raziskava na to temo ne obstaja. Izkušnje iz prakse kažejo pomanjkljivosti in na možnosti za izboljšave na tem področju. |
|
|
|
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur. l. RS, št. 15/76, 1/89, 14/89, 82/94, 29/95, 64/01, 16/04. [3] Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 31/09 [4] Konvencija o otrokovih pravicah, Ur. l. SFRJ, št. 15/90. [5] Leta 2011 je bil v Državnem zboru sprejet Družinski zakonik, kasneje je bil na referendumu marca 2012 zavrnjen. Družinski zakonik je med uvodne določbe uvrstil načelo otrokove koristi, kamor sodi tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka in drugega ponižujočega ravnanja. [6] Fras, K. (2014) Realnost na področju zaščite in podpore otrok, prič (in žrtev nasilja), z dne 23. 6. 2014. Interno gradivo [7] Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 31/09. [8] Tretje periodično poročilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah - osnutek, april 2014. Dostopno preko: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB8QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mzz.gov.si%2Ffileadmin%2Fpageuploads%2FZakonodaja_in_dokumenti%2Fknjiznica%2FZbornik_CP1.pdf&ei=4ACxU7ygHoGN7Qacz4HQCw&usg=AFQjCNEwpRZI1NTWq1-cra8DFBFngbFK5g&sig2=c4ITe5HxPKpp0uNVlHCGAw&bvm=bv.69837884,d.ZGU, 13. 6. 2014. [9] Več na: http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//8458/, 12. 6. 2014. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
