|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 23. člen - ZatoÄiÅ¡Äa ali varne hiÅ¡e |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev zadostnega števila ustreznih lahko dostopnih zavetišÄ, ki nudijo varno nastanitev in proaktivno navezovanje stika z žrtvami, predvsem ženskami in njihovimi otroki. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 23. člena ZatoÄiÅ¡Äa ali varne hiÅ¡e | ||
| Primerjava med državami 23. člena ZatoÄiÅ¡Äa ali varne hiÅ¡e | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstajajo v vaši državi zatoÄišÄa za žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Navedite, katere žrtve so upraviÄene do te namestitve (glede na vrsto nasilja). Koliko zatoÄišÄ obstaja? Kakšne so zmogljivosti - število prostih mest, ki so na voljo? Ali lahko doloÄite razmerje med številom mest in številom prebivalk/prebivalcev - standard je eno mesto za eno družino na 10.000 prebivalk/prebivalcev? |
| Odgovor: V letu 2014 je trenutno stanje na podroÄju zatoÄišÄ v Republiki Sloveniji (javno verificirani, razvojni in eksperimentalni ter dopolnilni programi): 16 varnih hiš za ženske žrtve nasilja v družini in njihove otroke (265 mest), 1 krizni center za odrasle žrtve nasilja z otroki, ki je del mreže socialnovarstvenih programov (16 mest)1. Dva krizna centra za žrtve nasilja in njihove otroke sta del javne službe in delujeta pod okriljem centra za socialno delo (CSD Maribor in CSD Piran). ZatoÄišÄa akreditira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ženske morajo za bivanje v zatoÄišÄih prispevati stroške za bivanje (glede na njihove zmožnosti) in si pokriti stroške, ki jih imajo za hrano in osnovne stvari. |
 |
| a. Ali obstajajo v vaši državi zatoÄišÄa za žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Navedite, katere žrtve so upraviÄene do te namestitve (glede na vrsto nasilja). Koliko zatoÄišÄ obstaja? Kakšne so zmogljivosti - število prostih mest, ki so na voljo? Ali lahko doloÄite razmerje med številom mest in številom prebivalk/prebivalcev - standard je eno mesto za eno družino na 10.000 prebivalk/prebivalcev? |
|
Odgovor: V letu 2014 je trenutno stanje na podroÄju zatoÄišÄ v Republiki Sloveniji (javno verificirani, razvojni in eksperimentalni ter dopolnilni programi): 16 varnih hiš za ženske žrtve nasilja v družini in njihove otroke (265 mest), 1 krizni center za odrasle žrtve nasilja z otroki, ki je del mreže socialnovarstvenih programov (16 mest)1. Dva krizna centra za žrtve nasilja in njihove otroke sta del javne službe in delujeta pod okriljem centra za socialno delo (CSD Maribor in CSD Piran). ZatoÄišÄa akreditira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ženske morajo za bivanje v zatoÄišÄih prispevati stroške za bivanje (glede na njihove zmožnosti) in si pokriti stroške, ki jih imajo za hrano in osnovne stvari. Glede standardov - eno mesto za eno družino na 10.000 prebivalk in prebivalcev, Slovenija zadosti z 265 mesti (na eno mesto – postelja v zatoÄišÄu pride 8.202 prebivalk in prebivalcev). Na voljo eno mesto v enem zatoÄišÄu, ki lahko sprejme žensko ali otroka z gibalnimi ovirami2. Eno zatoÄišÄe je specializirano za nastanitev uporabnic nedovoljenih drog ter uporabnic na substitucijski terapiji, ki so preživele ali doživljajo nasilje v matiÄni družini, partnerski zvezi, s strani zvodnikov, na ulici ter potrebujejo varen prostor3. Štiri zatoÄišÄa vodijo centri za socialno delo, 12 ženske nevladne organizacije, eno je vodeno s strani verske organizacije. Materinskih domov je v Sloveniji 7 (62 sob s 150. ležišÄi), namenjeni so ženskam (noseÄnicam, porodnicam, materam z otroki do 15. leta starosti, samskim ženskam), ki so doživljale nasilje, so v socialni stiski, potrebujejo strokovno pomoÄ, so brez socialne mreže in brez drugih možnosti bivanja skupaj z otrokom in so pripravljene reševati svojo stisko. Prav tako so namenjeni ženskam z veÄjim tveganjem za nastanek revšÄine ter ženskam, ki imajo izkušnjo hospitalizacije v psihiatriÄni bolnišnici, s specifiÄnim vedenjem ter medikamentozno terapijo. |
 |
| b. Ali obstajajo posebna zatoÄišÄa za žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali so obstojeÄa zatoÄišÄa splošno namenjena za namestitve tudi za druge žrtve, brezdomce, itd.? Kdo vodi zatoÄišÄa? Prosimo, pojasnite akreditacijske postopke. Kdo nadzoruje delo zatoÄišÄ in kako? Kako se zatoÄišÄa financirajo? Ali so storitve v zatoÄišÄih brezplaÄne? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| b. Ali obstajajo posebna zatoÄišÄa za žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali so obstojeÄa zatoÄišÄa splošno namenjena za namestitve tudi za druge žrtve, brezdomce, itd.? Kdo vodi zatoÄišÄa? Prosimo, pojasnite akreditacijske postopke. Kdo nadzoruje delo zatoÄišÄ in kako? Kako se zatoÄišÄa financirajo? Ali so storitve v zatoÄišÄih brezplaÄne? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| c. Ali so zatoÄišÄa odprta 24 ur, vse dni v tednu? Ali obstaja standardiziran postopek za vstop v zatoÄišÄa? Kakšni so pogoji, ki jih je treba izpolniti, za bivanje v zatoÄišÄu? Kako dolgo lahko žrtve ostanejo? Ali lahko pripeljejo svoje otroke? Ali imajo zatoÄišÄa tehniÄne ukrepe za zagotavljanje varnostni, kot so kamere, policijsko varnost ali zagotovljeno drugo varstvo, itd., da se zagotovi varnost žrtev in osebja? Ali lahko posredujete informacije o naravi sodelovanja s policijo – ali je sodelovanje institucionalizirano ali neformalno (posledica posebnih protokolov, ali notranjih formalnih/neformalnih sporazumov)? Ali zatoÄišÄa sodelujejo s centri za socialno varstvo ali nevladnimi organizacijami. Prosimo, pojasnite naravo sodelovanja (formalno, neformalno, itd.). |
|
Odgovor: ZatoÄišÄa niso dostopna 24 ur/dan, ves Äas so na voljo krizni centri, kamor so lahko ženske in njeni otroci takoj sprejeti. Postopek za sprejem v zatoÄišÄe obiÄajno vkljuÄuje uvodni sestanek, kjer se predstavi bodoÄi uporabnici naÄin delovanja in pravila, preveri se primernost za namestitev. Nato steÄe postopek namestitve. Žrtev nasilja in njeni otroci so lahko v zatoÄišÄu eno leto. ZatoÄišÄa so na varni lokaciji, za varnost poskrbi vsako zatoÄišÄe zase (npr. s kamerami, zaklepanje vrat in ograje). Podatki Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja kažejo, ženske povpreÄno ostanejo v zatoÄišÄih 3 mesece. 3 mesece je povpreÄen Äas, saj se velik osip zgodi v prvem mesecu, tiste, ki ostanejo pa ostanejo eno leto4. Nekatera zatoÄišÄa nudijo možnost namestitve v dislocirani enoti (samostojno stanovanje, ki ima nizke ali subvencionirane stroške najemnine), ki predstavlja možnost za bolj samostojno življenje. Ženske se namestijo v dislocirani enoti, ko skupaj z svetovalkami ugotovijo, da je to primerno, ko niso veÄ ogrožene in ne potrebujejo veÄ dnevnega spremljanja strokovnih delavk. S tem si podaljšajo Äas (ostanejo lahko leto in pol) predenj vstopijo na stanovanjski trg, v tem Äasu steÄejo postopki razveze, vÄasih tudi delitev premoženja. Tudi v tem programu so ženske še vedno, po potrebi, vkljuÄene v programe zatoÄišÄ. Takšnih stanovanjskih možnosti bi potrebovali veÄ, predvsem s finanÄno spodbudo, ki bi jo omogoÄile lokalne skupnosti po državi. ZatoÄišÄa sodelujejo tako s centri za socialno delo, kot tudi s policijo glede na potrebe vsakega posamiÄnega primera. Nevladne organizacije sodelujejo med sabo. |
| c. Ali so zatoÄišÄa odprta 24 ur, vse dni v tednu? Ali obstaja standardiziran postopek za vstop v zatoÄišÄa? Kakšni so pogoji, ki jih je treba izpolniti, za bivanje v zatoÄišÄu? Kako dolgo lahko žrtve ostanejo? Ali lahko pripeljejo svoje otroke? Ali imajo zatoÄišÄa tehniÄne ukrepe za zagotavljanje varnostni, kot so kamere, policijsko varnost ali zagotovljeno drugo varstvo, itd., da se zagotovi varnost žrtev in osebja? Ali lahko posredujete informacije o naravi sodelovanja s policijo – ali je sodelovanje institucionalizirano ali neformalno (posledica posebnih protokolov, ali notranjih formalnih/neformalnih sporazumov)? Ali zatoÄišÄa sodelujejo s centri za socialno varstvo ali nevladnimi organizacijami. Prosimo, pojasnite naravo sodelovanja (formalno, neformalno, itd.). |
|
Odgovor: ZatoÄišÄa niso dostopna 24 ur/dan, ves Äas so na voljo krizni centri, kamor so lahko ženske in njeni otroci takoj sprejeti. Postopek za sprejem v zatoÄišÄe obiÄajno vkljuÄuje uvodni sestanek, kjer se predstavi bodoÄi uporabnici naÄin delovanja in pravila, preveri se primernost za namestitev. Nato steÄe postopek namestitve. Žrtev nasilja in njeni otroci so lahko v zatoÄišÄu eno leto. ZatoÄišÄa so na varni lokaciji, za varnost poskrbi vsako zatoÄišÄe zase (npr. s kamerami, zaklepanje vrat in ograje). Podatki Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja kažejo, ženske povpreÄno ostanejo v zatoÄišÄih 3 mesece. 3 mesece je povpreÄen Äas, saj se velik osip zgodi v prvem mesecu, tiste, ki ostanejo pa ostanejo eno leto4. Nekatera zatoÄišÄa nudijo možnost namestitve v dislocirani enoti (samostojno stanovanje, ki ima nizke ali subvencionirane stroške najemnine), ki predstavlja možnost za bolj samostojno življenje. Ženske se namestijo v dislocirani enoti, ko skupaj z svetovalkami ugotovijo, da je to primerno, ko niso veÄ ogrožene in ne potrebujejo veÄ dnevnega spremljanja strokovnih delavk. S tem si podaljšajo Äas (ostanejo lahko leto in pol) predenj vstopijo na stanovanjski trg, v tem Äasu steÄejo postopki razveze, vÄasih tudi delitev premoženja. Tudi v tem programu so ženske še vedno, po potrebi, vkljuÄene v programe zatoÄišÄ. Takšnih stanovanjskih možnosti bi potrebovali veÄ, predvsem s finanÄno spodbudo, ki bi jo omogoÄile lokalne skupnosti po državi. ZatoÄišÄa sodelujejo tako s centri za socialno delo, kot tudi s policijo glede na potrebe vsakega posamiÄnega primera. Nevladne organizacije sodelujejo med sabo. |
|
|
| d. Koliko mora biti žrtev stara, da se jo namesti v zatoÄišÄe? Ali je mladoletnikom dovoljeno ostati? Ali obstaja posebno zatoÄišÄa za mladoletne žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Ali zaposlene/zaposleni naredijo individualni naÄrt varnosti žrtvam, in Äe je to potrebno, kot tudi za njihove otroke? Ali je osebje deležno usposabljanja pred nastopom zaposlitve? |
| Odgovor: V zatoÄišÄa so namešÄene polnoletne ženske – žrtve nasilja in njihovi otroci. Za otroke moškega spola velja zgornja starostna omejitev, in sicer 15 let. Za mladoletne obstajajo krizni centri za otroke in mlade. V zatoÄišÄa so namešÄeni mladoletni otroci, ki so tja prišli z mamo. Strokovne delavke naredijo za žrtve in njihove otroke naÄrt varnosti, poleg svetovanja in socialnega zagovorništva. Usposabljanje za osebje je odvisno od vsake organizacije, ki vodi program. |
|
| d. Koliko mora biti žrtev stara, da se jo namesti v zatoÄišÄe? Ali je mladoletnikom dovoljeno ostati? Ali obstaja posebno zatoÄišÄa za mladoletne žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Ali zaposlene/zaposleni naredijo individualni naÄrt varnosti žrtvam, in Äe je to potrebno, kot tudi za njihove otroke? Ali je osebje deležno usposabljanja pred nastopom zaposlitve? |
|
Odgovor: V zatoÄišÄa so namešÄene polnoletne ženske – žrtve nasilja in njihovi otroci. Za otroke moškega spola velja zgornja starostna omejitev, in sicer 15 let. Za mladoletne obstajajo krizni centri za otroke in mlade. V zatoÄišÄa so namešÄeni mladoletni otroci, ki so tja prišli z mamo. Strokovne delavke naredijo za žrtve in njihove otroke naÄrt varnosti, poleg svetovanja in socialnega zagovorništva. Usposabljanje za osebje je odvisno od vsake organizacije, ki vodi program. V Sloveniji razpolagamo tudi z 10 kriznimi centri za otroke in mlade, ki delujejo na podlagi Zakona o socialnem varstvu in Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005. Delujejo v okviru mreže javne službe – CSD. Njihovo delo je opredeljeno tudi v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010. Iz analize, izvedene na CSD, je razviden porast števila otrok, mladostnic in mladostnikov, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje, kar se odraža v težavah v šoli, begih od doma, zlorabah drog in alkohola, motnjah hranjena, prekinitvah komunikacije s starši, psihosomatskih motnjah, nasilju do vrstnic in vrstnikov ali do samih sebe in delikventnem vedenju5. Naloge kriznih centrov za otroke in mlade so nudenje prve socialne pomoÄi in osebne pomoÄi mladim v stiski, ki se vanj zateÄejo, sprejem in oskrba otrok, mladostnic in mladostnikov do razrešitve njihovih težav, vendar najveÄ tri tedne z možnostjo podaljšanja, nudenje zatoÄišÄa mladim, za katere je potrebna hitra in zaÄasna odstranitev iz družine, priprava ukrepov za vrnitev mladoletnice ali mladoletnika v njeno ali njegovo družino, sodelovanje s pristojnimi CSD, državnimi organi ter organizacijami, ki so pristojne za obravnavanje mladoletnic in mladoletnikov. Delujejo neprekinjeno 24 ur na dan in poleg zgoraj naštetih nalog opravljajo tudi regijsko intervencijsko službo v primeru nasilja. Namenjeni so otrokom, mladostnicam in mladostnikom od 6. do 18. leta starosti, ki se znajdejo v akutni stiski, zaradi katere je nujna izloÄitev iz okolja, v katerem bivajo6. Od leta 2007 pa deluje tudi krizni center za otroke v predšolskem obdobju (starost od 0 do 6 let), pri katerih CSD ugotovi, da je zanje in za zašÄito njihovih interesov nujno potreben umik iz ogrožajoÄega okolja (družina, šola idr.). Gre za sistemsko rešitev kratkotrajnega namešÄanja najmlajših za Äas do treh tednov, ko CSD intenzivno išÄe najprimernejšo rejniško družino za namestitev otroka7. |
|
|
| e. Kako so žrtvam posredovane informacije o zatoÄišÄih – preko policije, centra za socialno delo, nevladnih organizacij, itd.? |
| Odgovor: Informacije o zatoÄišÄih so žrtvam nasilja v družini posredovane preko policije, centrov za socialno delo, zdravstvenih ustanov in nevladnih organizacij – v okviru ukrepov, postopkov in storitev ter preko tiskanih zloženk in spletnih strani. |
| e. Kako so žrtvam posredovane informacije o zatoÄišÄih – preko policije, centra za socialno delo, nevladnih organizacij, itd.? |
| Odgovor: Informacije o zatoÄišÄih so žrtvam nasilja v družini posredovane preko policije, centrov za socialno delo, zdravstvenih ustanov in nevladnih organizacij – v okviru ukrepov, postopkov in storitev ter preko tiskanih zloženk in spletnih strani. |
|
|
| f. Koliko žrtev je bilo sprejetih v zatoÄišÄa v zadnjih dveh letih? |
| Odgovor: V letu 2014 je bilo v varne hiše in zatoÄišÄa vkljuÄenih 584 uporabnic in uporabnikov (ženske in otroci)8. |
| f. Koliko žrtev je bilo sprejetih v zatoÄišÄa v zadnjih dveh letih? |
| Odgovor: V letu 2014 je bilo v varne hiše in zatoÄišÄa vkljuÄenih 584 uporabnic in uporabnikov (ženske in otroci)8. |
|
|
|
[1] Spletna stran Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dostopno preko: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/programi_socialnega_varstva/varne_hise/, 22. 6. 2014. [2] Namestitev nudi Društvo SOS telefon, dostopno preko: http://www.drustvo-sos.si/potrebujete-pomoc/zatocisci-za-zrtve-nasilja, 22. 6. 2014. [3] ZatoÄišÄe vodi Stigma, društvo za zmanjševanje škode zaradi drog, dostopno preko: http://drustvo-stigma.si/varna-hia, 22. 6. 2014. [4] Matko, K. (2014) OpolnomoÄenje brezdomnih žensk za zašÄito pred nasiljem na ulici, prispevek na konferenci. Dostopno preko: http://www.drustvo-sos.si/nacionalna-konferenca-opolnomocenje-brezdomnih-zensk-za-zascito-pred-nasiljem-na-ulici, 12. 6. 2014. [5] Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – MDDSZ (2014b) Krizni centri za mlade in otroke. Dostopno preko: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/kcm/, 27. 6. 2014. [6] Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – MDDSZ (2014b) Krizni centri za mlade in otroke. Dostopno preko: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/kcm/, 27. 6. 2014. [7] Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – MDDSZ (2014b) Krizni centri za mlade in otroke. Dostopno preko: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/kcm/, 27. 6. 2014. [8] Dopis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve, Ferlan IstiniÄ, M. Posredovanje podatkov povezanih s prepreÄevanjem nasilja, z dne 2. 10. 2015. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
