|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 22. člen - Strokovne podporne storitve |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovijo ali preskrbijo ustrezno geografsko razporejene takojšnje, kratkoročne in dolgoročne strokovne podporne storitve za vsako žrtev katerih koli nasilnih dejanj, ki jih zajema področje uporabe te konvencije. 2. Pogodbenice zagotovijo ali preskrbijo posebne strokovne podporne storitve za vse ženske, žrtve nasilja, in njihove otroke. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 22. člena Strokovne podporne storitve | ||
| Primerjava med državami 22. člena Strokovne podporne storitve | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Navedite ali te storitve obstajajo. Zagotovite podatke o geografski porazdelitvi vsake od teh storitev (organizirane na državnem nivoju, regionalnem, lokalnem). Kdo zagotavlja te storitve: državni organi, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, drugo? Ali so brezplačne? Kdo spremlja in ocenjuje te storitve in kako? Prosimo, navedite in pojasnite, ali so na voljo vsem žrtvam nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Kdo financira te storitve? Kdo in kako jih akreditira? |
|
Odgovor: Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–20201 določa mrežo programov za preprečevanje nasilja, programov za pomoč žrtvam nasilja in programov za delo s povzročitelji nasilja: - preventivni programi, - informacijski in svetovalni programi ter programi telefonskega svetovanja, - programi koordinacije, podpore ter izvajanja pomoči in samopomoči, - nastanitveni programi, - terapevtski programi. Cilj države v skladu z Resolucijo je cilj, da mrežo javnih verificiranih programov sestavlja: 14 svetovalnic, 1 telefon za svetovanje, 15 skupin za samopomoč, 10 materinskih domov (200 mest), 18 varnih hiš (280 mest), 2 krizna centra za odrasle žrtve nasilja z otroki (40 mest). Programi, ki obstajajo v Republiki Sloveniji: Telefon za žrtve nasilja Obstaja en telefon za žrtve nasilja. SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja na številki 080 11 55 je brezplačen, zaupen in anonimen ter deluje po celi Sloveniji. Med delovniki je dosegljiv 10 ur in 4 ure med vikendom. Svetovalni programi za žrtve nasilja V Sloveniji je 6 svetovalnic za žrtve nasilja, kjer ženske žrtve nasilja dobijo psihosocialno pomoč za vse oblike nasilja v medosebnih odnosih. Pet svetovalnic vodijo nevladne organizacije: Društvo SOS telefon, Zavod Emma, Ženska svetovalnica, Društvo za nenasilno komunikacijo, Združenje proti spolnemu zlorabljanju. Ena svetovalnica spada pod Center za socialno delo Maribor: Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor. Svetovalnice so brezplačne za žrtve nasilja in delajo na podlagi feminističnih pristopov. Programi nastanitve za žrtve nasilja v družini2: V Sloveniji je 17 varnih hiš oz. zatočišč. Izvaja jih 13 različnih organizacij, 4 centri za socialno delo, 11 ženske nevladne organizacije in eno s strani verske organizacije. Razporejene so po celi Sloveniji. V Sloveniji je na razpolago tudi namestitev za žrtve trgovine z ljudmi, ki pa ne spada pod mrežo socialnovarstvenih programov, kot ostali navedeni programi. V Sloveniji so trije krizni centri za ženske in otroke – žrtve nasilja. En program izvaja nevladna organizacija, dva izvajata centra za socialno delo V Sloveniji je 11 materinskih domov na različnih lokacijah, vodi jih 7 različnih organizacij, dva centra za socialno delo in 5 nevladnih organizacij, od tega sta dve ženski nevladni organizaciji in trije program verskih organizacij. V materinske domove so nastanjene ženske z otroki ali brez, ki so se znašle v kakršnikoli stiski (ekonomski, socialno itd), tako sprejemajo tudi žrtve nasilja. Problemi, ki se pojavljajo v Republiki Sloveniji na tem področju je geografska centraliziranost storitev v centralni regiji. Brezplačnih programov (predvsem psihosocialnih in drugih) je premalo in zato niso dosegljivi vsem. Predvsem vlada pomanjkanje različnih programov za otroke – žrtve ali priče nasilja in pa celovite pomoči žrtvam nasilja, ki bi bila dosegljiva po celotnem teritoriju države, kot tudi za romske ženske in stare ženske. |
| a. Navedite ali te storitve obstajajo. Zagotovite podatke o geografski porazdelitvi vsake od teh storitev (organizirane na državnem nivoju, regionalnem, lokalnem). Kdo zagotavlja te storitve: državni organi, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, drugo? Ali so brezplačne? Kdo spremlja in ocenjuje te storitve in kako? Prosimo, navedite in pojasnite, ali so na voljo vsem žrtvam nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Kdo financira te storitve? Kdo in kako jih akreditira? |
|
Odgovor: Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–20201 določa mrežo programov za preprečevanje nasilja, programov za pomoč žrtvam nasilja in programov za delo s povzročitelji nasilja: - preventivni programi, - informacijski in svetovalni programi ter programi telefonskega svetovanja, - programi koordinacije, podpore ter izvajanja pomoči in samopomoči, - nastanitveni programi, - terapevtski programi. Cilj države v skladu z Resolucijo je cilj, da mrežo javnih verificiranih programov sestavlja: 14 svetovalnic, 1 telefon za svetovanje, 15 skupin za samopomoč, 10 materinskih domov (200 mest), 18 varnih hiš (280 mest), 2 krizna centra za odrasle žrtve nasilja z otroki (40 mest). Programi, ki obstajajo v Republiki Sloveniji: Telefon za žrtve nasilja Obstaja en telefon za žrtve nasilja. SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja na številki 080 11 55 je brezplačen, zaupen in anonimen ter deluje po celi Sloveniji. Med delovniki je dosegljiv 10 ur in 4 ure med vikendom. Svetovalni programi za žrtve nasilja V Sloveniji je 6 svetovalnic za žrtve nasilja, kjer ženske žrtve nasilja dobijo psihosocialno pomoč za vse oblike nasilja v medosebnih odnosih. Pet svetovalnic vodijo nevladne organizacije: Društvo SOS telefon, Zavod Emma, Ženska svetovalnica, Društvo za nenasilno komunikacijo, Združenje proti spolnemu zlorabljanju. Ena svetovalnica spada pod Center za socialno delo Maribor: Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor. Svetovalnice so brezplačne za žrtve nasilja in delajo na podlagi feminističnih pristopov. Programi nastanitve za žrtve nasilja v družini2: V Sloveniji je 17 varnih hiš oz. zatočišč. Izvaja jih 13 različnih organizacij, 4 centri za socialno delo, 11 ženske nevladne organizacije in eno s strani verske organizacije. Razporejene so po celi Sloveniji. V Sloveniji je na razpolago tudi namestitev za žrtve trgovine z ljudmi, ki pa ne spada pod mrežo socialnovarstvenih programov, kot ostali navedeni programi. V Sloveniji so trije krizni centri za ženske in otroke – žrtve nasilja. En program izvaja nevladna organizacija, dva izvajata centra za socialno delo V Sloveniji je 11 materinskih domov na različnih lokacijah, vodi jih 7 različnih organizacij, dva centra za socialno delo in 5 nevladnih organizacij, od tega sta dve ženski nevladni organizaciji in trije program verskih organizacij. V materinske domove so nastanjene ženske z otroki ali brez, ki so se znašle v kakršnikoli stiski (ekonomski, socialno itd), tako sprejemajo tudi žrtve nasilja. Problemi, ki se pojavljajo v Republiki Sloveniji na tem področju je geografska centraliziranost storitev v centralni regiji. Brezplačnih programov (predvsem psihosocialnih in drugih) je premalo in zato niso dosegljivi vsem. Predvsem vlada pomanjkanje različnih programov za otroke – žrtve ali priče nasilja in pa celovite pomoči žrtvam nasilja, ki bi bila dosegljiva po celotnem teritoriju države, kot tudi za romske ženske in stare ženske. |
 |
|
[1] Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, Ur. l. RS, št. 39/13. [2] Dopis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve, Ferlan Istinič, M. Posredovanje podatkov povezanih s preprečevanjem nasilja, z dne 2. 10. 2015. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
