|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 21. člen - PomoÄ pri individualnih/skupinskih pritožbah |
| Pogodbenice zagotovijo, da imajo žrtve informacije in dostop do veljavnih regionalnih in mednarodnih mehanizmov za individualne/skupinske pritožbe. Pogodbenice spodbujajo zagotavljanje ustrezne za nasilje obÄutljive in vešÄe pomoÄi žrtvam, kadar slednje vlagajo pritožbe. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 21. člena PomoÄ pri individualnih/skupinskih pritožbah | ||
| Primerjava med državami 21. člena PomoÄ pri individualnih/skupinskih pritožbah | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je država podpisala ali ratificirala ustrezne mednarodne dokumente o Älovekovih pravicah in pravicah žensk (Konvencija Sveta Evrope o Älovekovih pravicah in temeljnih svobošÄinah, Konvencija CEDAW, Evropska socialna listina, Konvencija o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, Evropska konvencija o odškodnini za žrtve nasilnih kaznivih dejanj)? Ali je država, pri katerem dokumentu vzela pridržke glede posameznih Älenov? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Status relevantnih mednarodnih in regionalnih pravnih mehanizmov, ki omogoÄajo individualne in skupinske pritožbe na podroÄju kršenja Älovekovih pravic žensk v Republiki Sloveniji: - Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), Generalne skupšÄine OZN, iz leta 1979. Slovenija je kot naslednica Jugoslavije postala pogodbenica 1994, SFR Jugoslavija je konvencijo ratificirala leta 1979, - Opcijski protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Republika Slovenija je opcijski protokol ratificirala leta 2004. - Evropska konvencija o varstvu Älovekovih pravic in temeljnih svobošÄin, 1983. Republika Slovenija jo je ratificirala leta 1994. - Evropska socialna listina (spr.), 1996. Republika Slovenija jo je podpisala 1999. - Konvencija Sveta Evrope o prepreÄevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, 2011, Republika Slovenija jo je ratificirala leta 2014. |
| a. Ali je država podpisala ali ratificirala ustrezne mednarodne dokumente o Älovekovih pravicah in pravicah žensk (Konvencija Sveta Evrope o Älovekovih pravicah in temeljnih svobošÄinah, Konvencija CEDAW, Evropska socialna listina, Konvencija o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, Evropska konvencija o odškodnini za žrtve nasilnih kaznivih dejanj)? Ali je država, pri katerem dokumentu vzela pridržke glede posameznih Älenov? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Status relevantnih mednarodnih in regionalnih pravnih mehanizmov, ki omogoÄajo individualne in skupinske pritožbe na podroÄju kršenja Älovekovih pravic žensk v Republiki Sloveniji: - Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), Generalne skupšÄine OZN, iz leta 1979. Slovenija je kot naslednica Jugoslavije postala pogodbenica 1994, SFR Jugoslavija je konvencijo ratificirala leta 1979, - Opcijski protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Republika Slovenija je opcijski protokol ratificirala leta 2004. - Evropska konvencija o varstvu Älovekovih pravic in temeljnih svobošÄin, 1983. Republika Slovenija jo je ratificirala leta 1994. - Evropska socialna listina (spr.), 1996. Republika Slovenija jo je podpisala 1999. - Konvencija Sveta Evrope o prepreÄevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, 2011, Republika Slovenija jo je ratificirala leta 2014. |
 |
| b. Ali je država dolžna zagotoviti informacije o mednarodnih organih, kamor se lahko žrtve obrnejo, ko izÄrpajo državna sredstva? ÄŒe je odgovor pritrdilen, ali ta informacija zajema informacije o pravilih sprejemljivosti in postopkovnih zahtevah v zvezi z veljavno pritožbo? Kdo je odgovoren, da zagotovi takšne informacije v skladu z zakonodajo? Ali so postopki brezplaÄni? Kdo spremlja njihovo delo in zagotavlja, da žrtve dobijo strokovne nasvete? |
| Odgovor: ÄŒeprav je Slovenija kot država podpisnica omenjenih deklaracij, konvencij, sporazumov itd. in na mednarodni ravni uresniÄuje svoje dolžnosti tudi preko spremljanja napredka in poroÄil o stanju, pa ne moremo trditi, da pri tem izpolnjuje vsa priÄakovanja tako mednarodne kot domaÄe zainteresirane javnosti na tem podroÄju, o Äemer priÄajo tudi nekatera poroÄila pomembnih institucij nadzora1. |
| b. Ali je država dolžna zagotoviti informacije o mednarodnih organih, kamor se lahko žrtve obrnejo, ko izÄrpajo državna sredstva? ÄŒe je odgovor pritrdilen, ali ta informacija zajema informacije o pravilih sprejemljivosti in postopkovnih zahtevah v zvezi z veljavno pritožbo? Kdo je odgovoren, da zagotovi takšne informacije v skladu z zakonodajo? Ali so postopki brezplaÄni? Kdo spremlja njihovo delo in zagotavlja, da žrtve dobijo strokovne nasvete? |
| Odgovor: ÄŒeprav je Slovenija kot država podpisnica omenjenih deklaracij, konvencij, sporazumov itd. in na mednarodni ravni uresniÄuje svoje dolžnosti tudi preko spremljanja napredka in poroÄil o stanju, pa ne moremo trditi, da pri tem izpolnjuje vsa priÄakovanja tako mednarodne kot domaÄe zainteresirane javnosti na tem podroÄju, o Äemer priÄajo tudi nekatera poroÄila pomembnih institucij nadzora1. |
|
|
| c. Ali državni organi (npr. policija, tožilstvo, itd.), odvetniška zbornica, obÄinski uradi, nevladne organizacije ali kateri drugi akterji zagotavljajo pomoÄ in/ali pravno svetovanje pri pritožbenih postopkih? Navedite. Ali je pomoÄ brezplaÄna? Kdo spremlja storitve in zagotavlja, da žrtve dobijo strokovne nasvete? |
| Odgovor: V Sloveniji obstaja sistem brezplaÄne pravne pomoÄi. Glejte 57. Älen. |
| c. Ali državni organi (npr. policija, tožilstvo, itd.), odvetniška zbornica, obÄinski uradi, nevladne organizacije ali kateri drugi akterji zagotavljajo pomoÄ in/ali pravno svetovanje pri pritožbenih postopkih? Navedite. Ali je pomoÄ brezplaÄna? Kdo spremlja storitve in zagotavlja, da žrtve dobijo strokovne nasvete? |
| Odgovor: V Sloveniji obstaja sistem brezplaÄne pravne pomoÄi. Glejte 57. Älen. |
|
|
|
[1] Antić Gaber, M., Selišnik, I. (2013) Zakonodaja o nasilju nad ženskami v Sloveniji, globalni okvir, mednarodno pravo in lokalne posebnosti. V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
