SLO |
2014 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah |
Pogodbenice zagotovijo, da imajo žrtve informacije in dostop do veljavnih regionalnih in mednarodnih mehanizmov za individualne/skupinske pritožbe. Pogodbenice spodbujajo zagotavljanje ustrezne za nasilje občutljive in vešče pomoči žrtvam, kadar slednje vlagajo pritožbe. |
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
Splošna ocena 21. člena Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah |
Primerjava med državami 21. člena Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah |
VPRAŠANJA |
a. Ali je država podpisala ali ratificirala ustrezne mednarodne dokumente o človekovih pravicah in pravicah žensk (Konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Konvencija CEDAW, Evropska socialna listina, Konvencija o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, Evropska konvencija o odškodnini za žrtve nasilnih kaznivih dejanj)? Ali je država, pri katerem dokumentu vzela pridržke glede posameznih členov? Prosimo, navedite. |
Odgovor: Status relevantnih mednarodnih in regionalnih pravnih mehanizmov, ki omogočajo individualne in skupinske pritožbe na področju kršenja človekovih pravic žensk v Republiki Sloveniji: - Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), Generalne skupščine OZN, iz leta 1979. Slovenija je kot naslednica Jugoslavije postala pogodbenica 1994, SFR Jugoslavija je konvencijo ratificirala leta 1979, - Opcijski protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Republika Slovenija je opcijski protokol ratificirala leta 2004. - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 1983. Republika Slovenija jo je ratificirala leta 1994. - Evropska socialna listina (spr.), 1996. Republika Slovenija jo je podpisala 1999. |
a. Ali je država podpisala ali ratificirala ustrezne mednarodne dokumente o človekovih pravicah in pravicah žensk (Konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Konvencija CEDAW, Evropska socialna listina, Konvencija o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, Evropska konvencija o odškodnini za žrtve nasilnih kaznivih dejanj)? Ali je država, pri katerem dokumentu vzela pridržke glede posameznih členov? Prosimo, navedite. |
Odgovor: Status relevantnih mednarodnih in regionalnih pravnih mehanizmov, ki omogočajo individualne in skupinske pritožbe na področju kršenja človekovih pravic žensk v Republiki Sloveniji: - Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), Generalne skupščine OZN, iz leta 1979. Slovenija je kot naslednica Jugoslavije postala pogodbenica 1994, SFR Jugoslavija je konvencijo ratificirala leta 1979, - Opcijski protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Republika Slovenija je opcijski protokol ratificirala leta 2004. - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 1983. Republika Slovenija jo je ratificirala leta 1994. - Evropska socialna listina (spr.), 1996. Republika Slovenija jo je podpisala 1999. Po Opcijskem protokolu CEDAW obstajata dve možnosti pritožbe: - Individualne ali skupinske (ko so izčrpana vsa pravna sredstva). Možna je direktna pritožba odboru. Po Opcijskem protokolu odbor CEDAW lahko sprejema in obravnava pritožbe posameznic ali posameznikov ali skupin. Na odbor se lahko obrnejo nevladne ženske organizacije ali druge skupine, organizacije v imenu žrtve. - Odbor lahko samostojno spodbudi preiskavo v primeru hudih in sistematičnih kršitev pravic žensk. Opcijski protokol CEDAW omogoča posameznikom in skupinam, da Odboru za odpravo diskriminacije žensk vložijo pritožbo zaradi kršenja določb konvencije. Odbor lahko obravnava le tista sporočila, za katera ugotovi, da so bila izčrpana vsa možna notranja pravna sredstva, razen če se z uporabo teh neupravičeno zavlačuje ali ta pravna sredstva verjetno ne bodo prinesla učinkovite rešitve. Protokol odboru tudi omogoča, da sproži preiskavo o množičnih in sistematičnih kršitvah pravic žensk v državi pogodbenici. |
b. Ali je država dolžna zagotoviti informacije o mednarodnih organih, kamor se lahko žrtve obrnejo, ko izčrpajo državna sredstva? Če je odgovor pritrdilen, ali ta informacija zajema informacije o pravilih sprejemljivosti in postopkovnih zahtevah v zvezi z veljavno pritožbo? Kdo je odgovoren, da zagotovi takšne informacije v skladu z zakonodajo? Ali so postopki brezplačni? Kdo spremlja njihovo delo in zagotavlja, da žrtve dobijo strokovne nasvete? |
Odgovor: Čeprav je Slovenija kot država podpisnica omenjenih deklaracij, konvencij, sporazumov itd. in na mednarodni ravni uresničuje svoje dolžnosti tudi preko spremljanja napredka in poročil o stanju, pa ne moremo trditi, da pri tem izpolnjuje vsa pričakovanja tako mednarodne kot domače zainteresirane javnosti na tem področju, o čemer pričajo tudi nekatera poročila pomembnih institucij nadzora1. Republika Slovenija je pogodbenica večine najpomembnejših mednarodnih mehanizmov s področja človekovih pravic. Poseben mehanizem za pomoč žrtvam pri vlaganju pritožb k tem mehanizmom ne obstaja, razen odvetnic in odvetnikov. |
b. Ali je država dolžna zagotoviti informacije o mednarodnih organih, kamor se lahko žrtve obrnejo, ko izčrpajo državna sredstva? Če je odgovor pritrdilen, ali ta informacija zajema informacije o pravilih sprejemljivosti in postopkovnih zahtevah v zvezi z veljavno pritožbo? Kdo je odgovoren, da zagotovi takšne informacije v skladu z zakonodajo? Ali so postopki brezplačni? Kdo spremlja njihovo delo in zagotavlja, da žrtve dobijo strokovne nasvete? |
Odgovor: Čeprav je Slovenija kot država podpisnica omenjenih deklaracij, konvencij, sporazumov itd. in na mednarodni ravni uresničuje svoje dolžnosti tudi preko spremljanja napredka in poročil o stanju, pa ne moremo trditi, da pri tem izpolnjuje vsa pričakovanja tako mednarodne kot domače zainteresirane javnosti na tem področju, o čemer pričajo tudi nekatera poročila pomembnih institucij nadzora1. Republika Slovenija je pogodbenica večine najpomembnejših mednarodnih mehanizmov s področja človekovih pravic. Poseben mehanizem za pomoč žrtvam pri vlaganju pritožb k tem mehanizmom ne obstaja, razen odvetnic in odvetnikov. |
c. Ali državni organi (npr. policija, tožilstvo, itd.), odvetniška zbornica, občinski uradi, nevladne organizacije ali kateri drugi akterji zagotavljajo pomoč in/ali pravno svetovanje pri pritožbenih postopkih? Navedite. Ali je pomoč brezplačna? Kdo spremlja storitve in zagotavlja, da žrtve dobijo strokovne nasvete? |
Odgovor: V Sloveniji obstaja sistem brezplačne pravne pomoči. Glejte odgovor pod 57. členom. |
c. Ali državni organi (npr. policija, tožilstvo, itd.), odvetniška zbornica, občinski uradi, nevladne organizacije ali kateri drugi akterji zagotavljajo pomoč in/ali pravno svetovanje pri pritožbenih postopkih? Navedite. Ali je pomoč brezplačna? Kdo spremlja storitve in zagotavlja, da žrtve dobijo strokovne nasvete? |
Odgovor: V Sloveniji obstaja sistem brezplačne pravne pomoči. Glejte odgovor pod 57. členom. |
[1] Antić Gaber, M., Selišnik, I. (2013) Zakonodaja o nasilju nad ženskami v Sloveniji, globalni okvir, mednarodno pravo in lokalne posebnosti. V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., Filipčič, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. |