![]() |
SLO |
2014 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
20. člen - SploÅ¡ne podporne storitve |
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve dostop do storitev, ki jim omogoÄajo okrevanje po nasilju. Ti ukrepi morajo vkljuÄevati, kadar je to potrebno, storitve, kakor so pravno in psihološko svetovanje, finanÄna pomoÄ, nastanitev, izobraževanje, usposabljanje in pomoÄ pri iskanju zaposlitve. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve dostop do zdravstvenih in socialnih storitev ter da so storitve ustrezno financirane in strokovnjaki usposobljeni za pomoÄ Å¾rtvam in njihovo napotitev k ustreznim storitvam. |
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
Splošna ocena 20. člena SploÅ¡ne podporne storitve |
Primerjava med državami 20. člena SploÅ¡ne podporne storitve |
VPRAŠANJA |
a. Ali imajo žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini na voljo naslednje storitve: pravno in psihološko svetovanje, finanÄno podporo, stanovanja, izobraževanje, usposabljanje in pomoÄ pri iskanju zaposlitve? Prosimo, da navedete ustanovo, ki nudi storitev in vrsto storitve. Ali so na voljo še dodatne storitve, Äe da, jih navedite. Ali so brezplaÄne? Ali so žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini izrecno priznane v zakonodaji, notranjih postopkovnih dokumentih, protokolih ali smernicah, kot skupina, ki potrebuje posebno pozornost ali prednost pri uÄinkovitem dostopu do teh storitev? Ali obstaja posebno pravilo ali priporoÄilo, da je potrebno žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini obravnavati s podporo in njihove potrebe ustrezno obravnavati? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite dokument/dokumente, v katerih je to opredeljeno. Ali obstaja pravilo o najvišjem številu posvetovanj ali Äasovna omejitev za zagotavljanje take pomoÄi, ali druge uredbe, ki bi lahko imele negativen vpliv na podporo in zašÄito žrtev? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, pojasnite. |
Odgovor: Kot pravi Leskošek1 je nacionalna raziskava razkrila nezaupanje, sram in strah, ki se odražajo tudi odnosu do služb. Malo je žensk, ki o nasilju spregovorijo. V obravnavi žensk je zato potrebno prepoznavati poškodbe in znake nasilja, da lahko se žrtve ohrabri in spodbudi k poroÄanju o nasilju. Vendar je potrebno imeti za delo z nasiljem specialna znanja, da ne povzroÄimo dodatnih težav, ki jih žrtve lahko doživijo kot sekundarno viktimizacijo. Razkrivanje nasilja je mogoÄe šele potem, ko nastane med strokovnjakinjami in žrtvami zaupljiv odnos zato se razkritje zgodi šele po veÄkratnem obisku zdravnice ali zdravnika, ko se tak odnos že razvije in žrtev dobi obÄutek varnosti. Nasploh je zaupanje eden najpomembnejših atributov odnosa med zdravstvenim osebjem in pacientkami oz. pacienti2. |
a. Ali imajo žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini na voljo naslednje storitve: pravno in psihološko svetovanje, finanÄno podporo, stanovanja, izobraževanje, usposabljanje in pomoÄ pri iskanju zaposlitve? Prosimo, da navedete ustanovo, ki nudi storitev in vrsto storitve. Ali so na voljo še dodatne storitve, Äe da, jih navedite. Ali so brezplaÄne? Ali so žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini izrecno priznane v zakonodaji, notranjih postopkovnih dokumentih, protokolih ali smernicah, kot skupina, ki potrebuje posebno pozornost ali prednost pri uÄinkovitem dostopu do teh storitev? Ali obstaja posebno pravilo ali priporoÄilo, da je potrebno žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini obravnavati s podporo in njihove potrebe ustrezno obravnavati? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite dokument/dokumente, v katerih je to opredeljeno. Ali obstaja pravilo o najvišjem številu posvetovanj ali Äasovna omejitev za zagotavljanje take pomoÄi, ali druge uredbe, ki bi lahko imele negativen vpliv na podporo in zašÄito žrtev? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, pojasnite. |
Odgovor: Kot pravi Leskošek1 je nacionalna raziskava razkrila nezaupanje, sram in strah, ki se odražajo tudi odnosu do služb. Malo je žensk, ki o nasilju spregovorijo. V obravnavi žensk je zato potrebno prepoznavati poškodbe in znake nasilja, da lahko se žrtve ohrabri in spodbudi k poroÄanju o nasilju. Vendar je potrebno imeti za delo z nasiljem specialna znanja, da ne povzroÄimo dodatnih težav, ki jih žrtve lahko doživijo kot sekundarno viktimizacijo. Razkrivanje nasilja je mogoÄe šele potem, ko nastane med strokovnjakinjami in žrtvami zaupljiv odnos zato se razkritje zgodi šele po veÄkratnem obisku zdravnice ali zdravnika, ko se tak odnos že razvije in žrtev dobi obÄutek varnosti. Nasploh je zaupanje eden najpomembnejših atributov odnosa med zdravstvenim osebjem in pacientkami oz. pacienti2. V praksi ugotavljamo pomanjkljivo zanimanje in znanje o fenomenu nasilja v družini s strani zdravstvenega osebja. Zdravstveno osebje ne prijavlja nasilja, prav tako se ne udeležujejo multidisciplinarnih timov. Ni ustreznih stanovanj ali drugih namestitev za žrtve nasilja, ki odhajajo iz varnih hiš. Žrtev, v veÄini primerov, najprej pride v stik z zdravstvenimi storitvami in socialnim varstvom. Konvencija nalaga, da morajo države Älanice zagotoviti kadrovske in finanÄne kapacitete za te storitve. Posebej poudarja pomen strokovnega usposabljanja zaposlenih v institucijah, o razliÄnih oblikah nasilja, pa tudi o potrebah žrtev, 127. toÄka Obrazložitvenega poroÄila3. CSD, kot prvi obravnava žensko kot uporabnico socialnovarstvenih storitev. Uporabnici prisluhnejo z namenom, da izjave »uporabljajo za prepoznavanje logike ter dinamike stisk in težav, v katerih je uporabnica ali uporabnik ter kot gradivo za rekonstrukcijo problemskega položaja v položaj, ki omogoÄa razreševanje stisk«4. Kot drugiÄ, poleg socialnovarstvenih storitev izvajajo CSD javna pooblastila in vloga posameznice ali posameznika je drugaÄna kot v okviru storitev. Javna pooblastila nalagajo CSD oblastno ravnanje za urejanje doloÄenih razmerij med posamezniki, status posameznika in njegove dolžnosti. Pri tem je CSD vezan na formalna postopkovna pravila, doloÄena v Zakonu o splošnem upravnem postopku5. Medtem ko se pri izvajanju storitev lahko CSD postavi v položaj »nevtralnega razsodnika, mora med izvajanjem upravnih postopkov aktivno zastopati tiste, o katerih koristi odloÄa«6. Temeljna naloga CSD oz. socialnega varstva je pomagati posameznikom reševati njihove stiske, ki jih ne zmorejo rešiti sami, kot je zapisano v 1. Älenu Zakona o socialnem varstvu7: Socialno varstvena dejavnost obsega prepreÄevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Socialno varstvena dejavnost na CSD se torej izvaja v dveh formah; v okviru socialnovarstvenih storitev ali pa preko ukrepov (kot izvajanje javnih pooblastil), ki se jih izreka v upravnem postopku. Vloga tako CSD kot tudi posameznic in posameznikov, ki so uporabnice in uporabniki teh dejavnosti, se v obeh oblikah pomembno razlikuje. Ta dvojna vloga je zelo obremenitvena za delavke in delavce, kar se lahko pozna na njihovem delu. Glede stanovanjske problematike je Društvo SOS telefon v vprašalnik Socialne zbornice zapisal8: odsotnost ustrezne stanovanjske zakonske ureditve za žrtve nasilja. Z sprejemanjem novih zakonov (Zakonom za uravnoteženje javnih financ obÄin) se še poslabšuje položaj žensk- žrtve nasilja. Po naših podatkih je veÄina žensk po odhodu iz programa odhajalo v tržni najem, saj na razpisih ( ob prvi kandidaturi) niso bile uspešne. To je za žrtve nasilja spet poslabšanje že tako slabega položaja, ki je še veÄja za tiste, ki prihajajo iz obÄin, kjer je neprofitnih stanovanj veliko manj kot je prosilcev (Ljubljana je tu zelo kritiÄna). Žrtve nasilja morajo v Ljubljani kandidirati na razpisu vsaj trikrat, da so uspešne, kar pomeni vsaj 2 ali 3 leta Äakanja na neprofitno stanovanje. ProblematiÄno je tudi glede dodeljevanja bivalnih enot. Bivalne enote se dodeljujejo na podlagi obÄine stalnega prebivališÄa prosilca in seveda le državljankam Slovenje (MOL dodeljuje bivalne le obÄankam Ljubljane). Žrtve nasilja pa ravno zaradi ogroženosti in pritiskov zapustijo domaÄi kraj. Izboljšati je potrebno tudi pogoje za pridobitev neprofitnih stanovanja in bivalnih enot za tujke z dovoljenjem za zaÄasno bivanje in stalno bivanje. O izobraževanju je veÄ napisanega pod 15. Älenom vprašanje a. |
b. Ali obstaja pravna podlaga ali drugi ukrepi (postopki), ki zagotavljajo, da imajo žrtve nasilja nad ženskami ali v nasilja družini dostop do zdravstvenih in socialnih storitev? Ali so te pravice žrtvam izrecno priznane v zakonodaji, državnih ali drugih dokumentih? Ali so bile zaposlene/zaposleni v zdravstvu in socialnih službah deležni usposabljanj, kako ravnati z žrtvami nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, zlasti (a) kakšne so potrebe in pravice žrtev in (b) kako uporabljati mehanizem napotitev, da bi zagotovili zadostno podporo? ÄŒe je prišlo do tovrstnih usposabljanj, navedite njihovo pogostost (so bili organizirani na redni bazi), kdo jih je vodil in financiral? Ali so zaposlene/zaposleni dolžni napotiti žrtve k policiji, tožilstvu, ali drugim ustreznim službam? Ali so strokovnjakinje/strokovnjaki iz pravosodnega sektorja dolžni napotiti žrtve na zdravstvene in socialne službe? Ali so zdravstvene in socialne službe ustrezne glede na finanÄni in kadrovski vidik, da zagotovijo dolgoroÄno pomoÄ, kot je svetovanje, zdravstveno varstvo in finanÄno podporo? Ali obstaja pravilo o najvišjem številu posvetovanj ali Äasovna ovira za zagotavljanje take pomoÄi? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, pojasnite |
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
b. Ali obstaja pravna podlaga ali drugi ukrepi (postopki), ki zagotavljajo, da imajo žrtve nasilja nad ženskami ali v nasilja družini dostop do zdravstvenih in socialnih storitev? Ali so te pravice žrtvam izrecno priznane v zakonodaji, državnih ali drugih dokumentih? Ali so bile zaposlene/zaposleni v zdravstvu in socialnih službah deležni usposabljanj, kako ravnati z žrtvami nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, zlasti (a) kakšne so potrebe in pravice žrtev in (b) kako uporabljati mehanizem napotitev, da bi zagotovili zadostno podporo? ÄŒe je prišlo do tovrstnih usposabljanj, navedite njihovo pogostost (so bili organizirani na redni bazi), kdo jih je vodil in financiral? Ali so zaposlene/zaposleni dolžni napotiti žrtve k policiji, tožilstvu, ali drugim ustreznim službam? Ali so strokovnjakinje/strokovnjaki iz pravosodnega sektorja dolžni napotiti žrtve na zdravstvene in socialne službe? Ali so zdravstvene in socialne službe ustrezne glede na finanÄni in kadrovski vidik, da zagotovijo dolgoroÄno pomoÄ, kot je svetovanje, zdravstveno varstvo in finanÄno podporo? Ali obstaja pravilo o najvišjem številu posvetovanj ali Äasovna ovira za zagotavljanje take pomoÄi? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, pojasnite |
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
[1] Leskošek, V. (2013) Vpliv nasilja na zdravje žensk. V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [2] Mencin ÄŒeplak, Hlebec v Leskošek, V. (2013) Vpliv nasilja na zdravje žensk. V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [3] Obrazložitveno poroÄilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [4] Stefanovski P. (2007) DinamiÄno prepletanje socialnovarstvenih storitev in javnih pooblastil, vodenih z upravnim postopkom – je nemogoÄe mogoÄe!? Kaljenje Bilten Skupnosti CSD, 2: 6-18. [5] Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Ur. l. RS, št. 24/06. [6] Stefanovski P. (2007) DinamiÄno prepletanje socialnovarstvenih storitev in javnih pooblastil, vodenih z upravnim postopkom – je nemogoÄe mogoÄe!? Kaljenje Bilten Skupnosti CSD, 2: 6-18. [7] Zakon o socialnem varstvu (ZSV), Ur. l. RS, št. 3/07, uradno preÄišÄeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS in 57/12. [8] Vprašalnik za Sekcijo za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje pri Socialni zbornici Slovenije pri Socialni zbornici izpolnjen s strani Društva SOS telefon (2015). Ljubljana: Društvo SOS telefon. |