|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 19. člen - Informacije |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da žrtve prejmejo ustrezne in pravočasne informacije o razpoložljivih podpornih storitvah in pravnih ukrepih v jeziku, ki ga razumejo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 19. člena Informacije | ||
| Primerjava med državami 19. člena Informacije | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali so žrtve vseh oblik nasilja, zajetih v Konvenciji, obveščene o storitvah in postopkih, ki so na voljo, z namenom, da to pomoč in podporo dobijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite, ali je to opredeljeno v pravnih in/ali političnih dokumentih (zakonodaja, državni/regionalni/lokalni strateški dokumenti, interna pravila in predpisi). Kdo posreduje informacije? Prosimo navedite postopek informiranja in ga komentirajte. V katerih jezikih lahko žrtve dobijo informacije? Če so tujke/tujci upravičeni do storitev, ali jim je potrebno zagotoviti prevod v njihov jeziku ali prevod v drug tuj jeziku, ki ga poznajo? |
|
Odgovor: Zakon o nalogah in pooblastilih policije1 nalaga policiji dolžnost takojšnje obvestitve pristojnega CSD o izrečenem ukrepu prepovedi približevanja, v skladu s Pravilnikom o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini2 pa mora policija obvestiti CSD tudi o vseh drugih primerih zaznanega nasilja v družini. Namen obvestila je, da CSD žrtvi ponudi pomoč v okviru njenih pristojnosti in koordinacijo pomoči drugih organov in organizacij. Žal pa še ni bila opravljena analiza sodelovanja žrtev s CSD po takšnem obvestilu s strani policije povzame Filipčič3. V trenutku, ko se dogaja nasilje in žrtve pokličejo policijo, niso vedno v položaju, da bi lahko v celoti sprejele informacije kot tudi odločitve in mnoge nimajo spodbudnega okolja za izhod iz nasilja. Ta določba določa, da se mora zagotoviti, da so žrtvam na voljo informacije o vrstah podpornih storitev in pravnih ukrepov s področja. To zahteva podajanje informacij o tem, kje lahko dobijo kakšno vrsto pomoči in če je potrebno poleg uradnega jezika v drugih jezikih (v jezikih, ki so najpogosteje v uporabi na ozemlju države). Izraz "ustrezne informacije" se nanaša na podatke, ki zadovoljivo zapolnjuje potrebo žrtve po informacijah (to npr. pomeni, da se poda podatke o več organizacijah, tudi njihove zloženke, z delovnimi časi in drugimi kontaktnimi informacijami ter podatke o storitvah, ki jih nudijo)4. Pri informirajo imajo pomembno vlogo nevladne organizacij, ki nudijo strokovne podporne storitve, saj se pogosto zgodi, da imajo žrtve slabe izkušnje in nezaupanje v vladne institucije, ki nudijo splošne podporne storitve in je tako slabo, da dobijo podatke o oblikah pomoči od predstavnikov vladnih institucij. V ta segment bi bilo bolje bolj vključiti predstavnice in predstavnike nevladnih organizacij. V raziskavi iz leta 20065 so anketiranke in anketiranci ocenjevali, ali različne institucije oz. organizacije in ustanove, ki se pri svojem delu posredno ali neposredno srečujejo z nasiljem v družinah naredijo dovolj za preprečevanje nasilja v družinah in za obveščanje ljudi o tej problematiki. Najbolje so ocenjena t.i. društva za samopomoč (22 %). Za informiranje in nudenje storitev v drugih jezikih razen v slovenščini ni poskrbljeno ustrezno. Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so sicer na voljo prevodi zloženk za žrtve in povzročitelje nasilje ter o ukrepov prepovedi približevanja (italijanščina, madžarščina, angleščina, hrvaščina, nemščina, romščina). Optimistično je pričakovati, da imajo vse žrtve dostop do modernih tehnologij, zato bi morali informacije širiti na vse možne načine. Pomanjkljivo je informiranje oseb z raznimi ovirani (osebe s težavami s sluhom, vidom). |
| a. Ali so žrtve vseh oblik nasilja, zajetih v Konvenciji, obveščene o storitvah in postopkih, ki so na voljo, z namenom, da to pomoč in podporo dobijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite, ali je to opredeljeno v pravnih in/ali političnih dokumentih (zakonodaja, državni/regionalni/lokalni strateški dokumenti, interna pravila in predpisi). Kdo posreduje informacije? Prosimo navedite postopek informiranja in ga komentirajte. V katerih jezikih lahko žrtve dobijo informacije? Če so tujke/tujci upravičeni do storitev, ali jim je potrebno zagotoviti prevod v njihov jeziku ali prevod v drug tuj jeziku, ki ga poznajo? |
|
Odgovor: Zakon o nalogah in pooblastilih policije1 nalaga policiji dolžnost takojšnje obvestitve pristojnega CSD o izrečenem ukrepu prepovedi približevanja, v skladu s Pravilnikom o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini2 pa mora policija obvestiti CSD tudi o vseh drugih primerih zaznanega nasilja v družini. Namen obvestila je, da CSD žrtvi ponudi pomoč v okviru njenih pristojnosti in koordinacijo pomoči drugih organov in organizacij. Žal pa še ni bila opravljena analiza sodelovanja žrtev s CSD po takšnem obvestilu s strani policije povzame Filipčič3. V trenutku, ko se dogaja nasilje in žrtve pokličejo policijo, niso vedno v položaju, da bi lahko v celoti sprejele informacije kot tudi odločitve in mnoge nimajo spodbudnega okolja za izhod iz nasilja. Ta določba določa, da se mora zagotoviti, da so žrtvam na voljo informacije o vrstah podpornih storitev in pravnih ukrepov s področja. To zahteva podajanje informacij o tem, kje lahko dobijo kakšno vrsto pomoči in če je potrebno poleg uradnega jezika v drugih jezikih (v jezikih, ki so najpogosteje v uporabi na ozemlju države). Izraz "ustrezne informacije" se nanaša na podatke, ki zadovoljivo zapolnjuje potrebo žrtve po informacijah (to npr. pomeni, da se poda podatke o več organizacijah, tudi njihove zloženke, z delovnimi časi in drugimi kontaktnimi informacijami ter podatke o storitvah, ki jih nudijo)4. Pri informirajo imajo pomembno vlogo nevladne organizacij, ki nudijo strokovne podporne storitve, saj se pogosto zgodi, da imajo žrtve slabe izkušnje in nezaupanje v vladne institucije, ki nudijo splošne podporne storitve in je tako slabo, da dobijo podatke o oblikah pomoči od predstavnikov vladnih institucij. V ta segment bi bilo bolje bolj vključiti predstavnice in predstavnike nevladnih organizacij. V raziskavi iz leta 20065 so anketiranke in anketiranci ocenjevali, ali različne institucije oz. organizacije in ustanove, ki se pri svojem delu posredno ali neposredno srečujejo z nasiljem v družinah naredijo dovolj za preprečevanje nasilja v družinah in za obveščanje ljudi o tej problematiki. Najbolje so ocenjena t.i. društva za samopomoč (22 %). Za informiranje in nudenje storitev v drugih jezikih razen v slovenščini ni poskrbljeno ustrezno. Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so sicer na voljo prevodi zloženk za žrtve in povzročitelje nasilje ter o ukrepov prepovedi približevanja (italijanščina, madžarščina, angleščina, hrvaščina, nemščina, romščina). Optimistično je pričakovati, da imajo vse žrtve dostop do modernih tehnologij, zato bi morali informacije širiti na vse možne načine. Pomanjkljivo je informiranje oseb z raznimi ovirani (osebe s težavami s sluhom, vidom). |
 |
|
[1] Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Ur. l. RS, št. 15/13. [2] Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 25/10. [3] Filipčič, K. (2013) Kazenskopravno odzivanje na nasilje v družini, V: Leskošek et. al., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [4] Obrazložitveno poročilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [5] Sedmak, M., Kralj, A., Medarič, Z., Simčič, B. (2006) Nasilje v družinah v Sloveniji. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno – raziskovalno središče Koper. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
