|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 18. člen - SploÅ¡ne obveznosti |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zašÄito vseh žrtev pred nadaljnjimi nasilnimi dejanji. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe v skladu z notranjim pravom za zagotovitev ustreznih mehanizmov za zagotavljanje uÄinkovitega sodelovanja med vsemi ustreznimi državnimi organi, vkljuÄno s sodstvom, javnimi tožilstvom, organi pregona, lokalnimi in regionalnimi organi, tudi nevladnimi organizacijami ter drugimi ustreznimi organizacijami in subjekti, pri zašÄiti in podpori žrtev in priÄ vseh oblik nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije, vkljuÄno s sklicevanjem na splošne in posebne podporne storitve, kakor so podrobneje opisane v 20. in 22. Älenu te konvencije. 3. Pogodbenice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti na podlagi tega poglavja: – temeljijo na razumevanju vidika spola pri nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter poudarjajo Älovekove pravice in varnost žrtve; – temeljijo na celostnem pristopu, ki upošteva razmerje med žrtvami, storilci, otroki in njihovim širšim družbenim okoljem; – so namenjeni prepreÄevanju sekundarne viktimizacije; – so namenjeni krepitvi moÄi in ekonomski neodvisnosti žensk žrtev nasilja; – omogoÄajo, kadar je to primerno, da so izvajalci razliÄnih storitev za zašÄito in podporo na isti lokaciji; – obravnavajo posebne potrebe ranljivih oseb, vkljuÄno z otroki, ki so žrtve, in jim zadostijo. 4. Zagotovitev storitve ne sme biti odvisna od pripravljenosti žrtve, da ovadi storilca ali priÄa proti njemu. 5. Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev konzularne in druge zašÄite ter za podporo svojim državljanom in drugim žrtvam, ki imajo pravico do take zašÄite, v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 18. člena SploÅ¡ne obveznosti | ||
| Primerjava med državami 18. člena SploÅ¡ne obveznosti | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Kakšni postopki in storitve so na voljo žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini, da se jih zašÄiti pred nadaljnjimi nasilnimi dejanji? Navedite vrsto ukrepov. |
|
Odgovor: Raziskave in tudi praksa priÄajo o tem, da ko ženske poišÄejo pomoÄ pri razliÄnih institucijah, le-te ne delujejo vedno v skladu z naÄeli o zašÄiti žrtve nasilja, zato bo potrebno doloÄila v tem Älenu Konvencije še doseÄi. Rezultati kažejo, da sistem pomoÄi žrtvam nasilja ni celovit, da zaposlene in zaposleni niso dovolj usposobljeni1. Predvsem se to dogaja na podroÄju zdravstva, ko zdravstvene delavka in delavci nudijo samo zdravstvene storitve, npr. pri pregledu noseÄe ženske, ki je doživela nasilje, ne prijavijo pa nasilja in posredujejo naprej podatkov o nasilju in ne informirajo žrtev o programih pomoÄi2. |
 |
| a. Kakšni postopki in storitve so na voljo žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini, da se jih zašÄiti pred nadaljnjimi nasilnimi dejanji? Navedite vrsto ukrepov. |
|
Odgovor: Raziskave in tudi praksa priÄajo o tem, da ko ženske poišÄejo pomoÄ pri razliÄnih institucijah, le-te ne delujejo vedno v skladu z naÄeli o zašÄiti žrtve nasilja, zato bo potrebno doloÄila v tem Älenu Konvencije še doseÄi. Rezultati kažejo, da sistem pomoÄi žrtvam nasilja ni celovit, da zaposlene in zaposleni niso dovolj usposobljeni1. Predvsem se to dogaja na podroÄju zdravstva, ko zdravstvene delavka in delavci nudijo samo zdravstvene storitve, npr. pri pregledu noseÄe ženske, ki je doživela nasilje, ne prijavijo pa nasilja in posredujejo naprej podatkov o nasilju in ne informirajo žrtev o programih pomoÄi2. Posebno pozornost namenja Älen varstvu in zašÄiti, ki ju razširja tudi na priÄe, posebej otroke in da so potrebni (brezplaÄni) podporni servisi predvsem za naslednje ranljive skupine: noseÄe ženske, ženske z majhnimi otroki, osebe z ovirami, osebe, ki živijo na podeželju ali v odmaknjenih predelih, odvisnice, odvisnike od drog, prostitutke, pripadnice in pripadnike etniÄnih manjšin, migrantke in migrante, azilante in azilantke, brezdomke in brezdomce in starejše3. |
 |
| b. Ali so bili sprejeti zakonodajni ali drugi ukrepi za uspešno in uÄinkovito sodelovanja med sodstvom, državnimi tožilci, organi kazenskega pregona, regionalnimi in lokalnimi organi, in/ali med nevladnimi organizacijami ali drugimi kljuÄnimi akterji, da se zašÄiti in nudi pomoÄ Å¾rtvam? Ali so ti mehanizmi institucionalizirani (v uradnih protokolih ali drugih dokumentih) ali so rezultat neformalnih dogovorov (iz sreÄanj, okroglih miz, itd.)? Prosimo, da zagotovite informacije o naÄinu sodelovanja (državni, regionalni in lokalni ravni, itd.), in naravi sodelovanja (vrsto primerov, o vprašanjih politike, itd.). |
| Odgovor: V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20144 ukrepi v Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)5 le dopolnjujejo že obstojeÄe in jih ne nadomešÄajo ali zmanjšujejo njihovega pomena. Ta poudarek je pomemben predvsem pri varstvu mladoletnih žrtev nasilja v družini. Varstvo ogroženih otrok, med katere sodijo tudi mladoletne žrtve nasilja v družini, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)6 ter je ne glede na vrsto ali vir ogrožanja sistemsko urejeno v družinski zakonodaji. Varstvo otrok pa zahteva tudi drugaÄne prijeme, saj je dolžnost države slediti otrokovim koristim, ne glede na njegovo željo ali priÄakovanja. Zato se ZPND glede ukrepov za varstvo mladoletnih žrtev sklicuje na zakonodajo, ki ureja družinska razmerja. |
|
| b. Ali so bili sprejeti zakonodajni ali drugi ukrepi za uspešno in uÄinkovito sodelovanja med sodstvom, državnimi tožilci, organi kazenskega pregona, regionalnimi in lokalnimi organi, in/ali med nevladnimi organizacijami ali drugimi kljuÄnimi akterji, da se zašÄiti in nudi pomoÄ Å¾rtvam? Ali so ti mehanizmi institucionalizirani (v uradnih protokolih ali drugih dokumentih) ali so rezultat neformalnih dogovorov (iz sreÄanj, okroglih miz, itd.)? Prosimo, da zagotovite informacije o naÄinu sodelovanja (državni, regionalni in lokalni ravni, itd.), in naravi sodelovanja (vrsto primerov, o vprašanjih politike, itd.). |
|
Odgovor: V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20144 ukrepi v Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)5 le dopolnjujejo že obstojeÄe in jih ne nadomešÄajo ali zmanjšujejo njihovega pomena. Ta poudarek je pomemben predvsem pri varstvu mladoletnih žrtev nasilja v družini. Varstvo ogroženih otrok, med katere sodijo tudi mladoletne žrtve nasilja v družini, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)6 ter je ne glede na vrsto ali vir ogrožanja sistemsko urejeno v družinski zakonodaji. Varstvo otrok pa zahteva tudi drugaÄne prijeme, saj je dolžnost države slediti otrokovim koristim, ne glede na njegovo željo ali priÄakovanja. Zato se ZPND glede ukrepov za varstvo mladoletnih žrtev sklicuje na zakonodajo, ki ureja družinska razmerja. Dolžnost sodelovanja organom in organizacijam nalaga 1. odstavek 10. Älena ZPND, ki doloÄa, da so: (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne v okviru z zakoni in drugimi predpisi doloÄenimi nalogami in pooblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obvešÄanje in pomoÄ z namenom prepreÄevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoÄi žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje. 2. in 3. odstavek 10. Älena ZPND pa doloÄata: (2) Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) pristojen za delo, družino in socialne zadeve, natanÄneje doloÄi postopke medsebojnega obvešÄanja in nudenja pomoÄi iz prejšnjega odstavka. (3) Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, doloÄijo v soglasju z ministrom pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in organizacije z navedenih podroÄij upoštevati pri obravnavanju primerov nasilja. Postopke medsebojnega obvešÄanja in nudenja pomoÄi med državnimi organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter NVO, organiziranost, sestavo in naÄin dela multidisciplinarnih timov za obravnavanje nasilja v družini pri centrih za socialno delo med drugim doloÄa Pravilnik o sodelovanju organov7: 2. Älen Koordinacijo medinstitucionalnega sodelovanja vodi center za socialno delo, ki je krajevno pristojen za obravnavo konkretnega primera nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: CSD). Oblika medinstitucionalnega sodelovanja je tudi obravnavanje primera nasilja v multidisciplinarnem timu za obravnavanje nasilja v družini. 4. Älen (1) Vsi organi so ob zaznavi nasilja v družini dolžni v štiriindvajsetih urah od seznanitve z okolišÄinami obvestiti CSD. (2) Kadar gre za okolišÄine, na podlagi katerih je mogoÄe sklepati, da je žrtev nasilja otrok, so organi v roku iz prejšnjega odstavka dolžni obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo. (3) Informacijo o nasilju se posreduje v pisni ali elektronski obliki oziroma po telefonu. Informacijo, dano po telefonu, je potrebno posredovati tudi pisno, najkasneje v treh dneh. V informaciji je potrebno navesti vsa strokovna opažanja, iz katerih je mogoÄe sklepati, da se izvaja nasilje v družini. (4) Po prejemu obvestila CSD: - izvede vse potrebno za zašÄito žrtve in pomoÄi v okviru svojih pristojnosti; - zbira informacije o ogroženosti žrtve od vseh organov, od katerih se priÄakuje, da bi s takimi informacijami razpolagali; - Äe pri zbiranju informacij ugotovi obstoj okolišÄin, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja ali to izhaja iz obvestila, CSD obvesti policijo, s katero uskladi zaÄetne aktivnosti in delovanje skladno s pristojnostmi in pravili stroke; - v roku petih dni je organu, ki je posredoval obvestilo o zaznavi nasilja, dolžan posredovati povratno informacijo o opravljenih zaÄetnih aktivnostih. 5. Älen (1) V primeru neposredne ogroženosti, ko je potrebna takojšna zašÄita žrtve, so vsi organi dolžni takoj po telefonu obvestiti CSD oziroma policijo. Informacijo po telefonu je potrebno posredovati tudi pisno, najkasneje v štiriindvajsetih urah. (2) CSD in policija takoj medsebojno izmenjata informacije o obvestilu iz prejšnjega odstavka v pisni oziroma elektronski obliki ali po telefonu in se informirata ter se skladno s pristojnostmi in pravili stroke uskladita o zaÄetnih aktivnostih. 6. Älen … (2) CSD takoj po prejemu informacije o nasilju v družini prouÄi okolišÄine primera ter zbere vse že znane informacije v okviru CSD. Na podlagi tako zbranih informacij izdela oceno ogroženosti žrtve in oceni potrebo po pripravi naÄrta pomoÄi žrtvi. ÄŒe oceni, da je pri tem potrebno sodelovanje drugih organov, se pri CSD oblikuje multidisciplinarni tim v skladu z 8. Älenom tega pravilnika. Pobudo za oblikovanje tima lahko da CSD tudi vsak organ iz 1. Älena tega pravilnika. … (4) Kadar je o nasilju v družini obvešÄen samo CSD, odgovorni strokovni delavec informacijo o zaznanem nasilju takoj posreduje policiji. Kadar gre za sum storitve kaznivega dejanja, kjer je žrtev nasilja otrok, se takoj poda prijava na policijo ali državno tožilstvo, CSD pa izvede vse ukrepe za zašÄito žrtve skladno s strokovnimi smernicami za delo z žrtvami nasilja. 7. Älen Naloge multidisciplinarnega tima za obravnavanje nasilja v družini, ki so usmerjene v zagotovitev dolgoroÄne varnosti žrtve, so: - izmenjava informacij za razjasnitev okolišÄin, potrebnih za zašÄito in pomoÄ Å¾rtvi po telefonu, elektronski pošti in na sejah, ki jih sklicuje CSD; - usklajevanje aktivnosti; - seznanitev žrtve z vsemi oblikam pomoÄi, ki jih nudijo organi; - izdelava naÄrta pomoÄi žrtvi in spremljanje njegovega izvajanja, Äe je to glede na izdelano oceno ogroženosti žrtve potrebno; - nudenje najustreznejše zašÄite žrtvi; - sprejemanje odloÄitev z namenom izvajanja pomoÄi. 8. Älen (1) Multidisciplinarni tim za obravnavanje nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: tim) sestavlja skupina strokovnjakov z namenom zagotoviti celovito pomoÄ in zašÄito posamezni žrtvi. Oblikuje se, Äe strokovni delavec CSD, ki je nosilec primera, presodi, da je za sprejem ocene o potrebnosti izdelave naÄrta pomoÄi žrtvi ali za njegovo oblikovanje in izvajanje potrebno sodelovanje drugih organov. CSD te organe pozove k sodelovanju v timu. (2) CSD poleg nosilca primera doloÄi še najmanj enega Älana tima izmed delavcev CSD. ÄŒlan tima je lahko tudi regijski koordinator za prepreÄevanje nasilja. (3) Organi, ki jih CSD pozove k sodelovanju v timu v konkretnem primeru, so se na vabilo CSD dolžni odzvati in doloÄiti predstavnika, ki bo Älan tima. ÄŒlani so za svoje delo v timu odgovorni organom, ki so jih doloÄili v tim. (4) Tim vodi strokovni delavec CSD, ki je nosilec primera. 9. Älen (1) Tim je ustanovljen, ko se sestane na svoji prvi seji. Sejo se skliÄe v najkrajšem možnem Äasu, oziroma najkasneje v treh dneh po doloÄitvi njegovih Älanov. ÄŒlani tima so se dolžni udeleževati sej na podlagi vabila, ki ga pošlje CSD. Tim se sestaja na sejah, kjer sprejema sklepe o svojih odloÄitvah v obravnavanem primeru, glede na okolišÄine primera pa lahko Älani tima komunicirajo tudi na drug primeren naÄin (preko telefona, elektronske pošte ...). (2) Na sejah se o delu tima piše zapisnik, ki vsebuje mnenje tima in sprejete sklepe. ÄŒe Älani tima komunicirajo na drug primeren naÄin, o poteku dogovorov naredi zapisnik vodja tima. Zapisnik je uradni dokument, varovan v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in varstvo osebnih podatkov ter vodenje in hranjenje dokumentacije. Zapisnik se posreduje Älanom tima. Na sejah tima je javnost izkljuÄena. (3) Tim zagotavlja usklajeno, enotno in uÄinkovito delovanje sodelujoÄih organov. Organi, katerih predstavniki sodelujejo kot Älani tima, morajo zagotoviti, da se bodo sklepi, sprejeti na sejah tima, uresniÄevali. Skupaj z žrtvijo se na podlagi sprejetih odloÄitev aktivno izvajajo vkljuÄitve v razpoložljive oblike pomoÄi. (4) Na doloÄeno sejo tima se lahko povabi tudi strokovnjak s posebnimi znanji, ki lahko pripomore k boljši obravnavi žrtve ali razjasnitvi doloÄenih vprašanj, ni pa Älan tima. 10. Älen (1) Tim na podlagi ocene ogroženosti pripravi naÄrt pomoÄi žrtvi, ki mora biti usklajen z njenimi sposobnostmi in željami. NaÄrt pomoÄi je seznam aktivnosti in ukrepov, ki ga v sodelovanju z žrtvijo oblikujejo Älani tima. Na sejo tima, na kateri se sprejme naÄrt pomoÄi, se povabi žrtev, ki jo lahko spremlja spremljevalec. V naÄrtu pomoÄi žrtvi je potrebno jasno opredeliti oblike pomoÄi, naÄin spremljanja, trajanje in cilje obravnave. Tim opredeli naloge in vloge vkljuÄenih organov pri izvedbi naÄrta pomoÄi. Tim lahko v sodelovanju z žrtvijo spremeni naÄrti pomoÄi, Äe je to potrebno zaradi novih oziroma spremenjenih okolišÄin. ÄŒe je žrtev nasilja otrok, se na sejo tima za izdelavo naÄrta pomoÄi povabi roditelja, ki otroka ne ogroža, Äe je njegova udeležba v otrokovo korist, oziroma otrokovega skrbnika. (2) V okviru naÄrta pomoÄi žrtvi se posebej za otroka naredi ocena ogroženosti in predvidijo ustrezni ukrepi, tako za delo z družino kot za delo z otrokom, kjer je najprej potrebno poskrbeti za otrokovo varnost. V naÄrtu pomoÄi žrtvi je potrebno doloÄiti, kako trajno zašÄititi otroka in nuditi pomoÄ družini za spremembe v ravnanju. 11. Älen (1) Tim na vsaki seji preveri potek in spremlja uresniÄevanje svojih sklepov, ki so bili sprejeti z naÄrtom pomoÄi žrtvi in pomaga pri usmerjanju nadaljnjega dela organov. Na sejah se Älani tima med seboj obvešÄajo o vseh aktivnostih, ki jih sami in njihovi organi izvajajo za pomoÄ Å¾rtvi ter opravijo evalvacijo naÄrta in uÄinkovitosti postopkov, pri Äemer ves Äas obravnave primera spremljajo morebitne nastale spremembe in jih ustrezno upoštevajo pri svojem delu. (2) Odgovorni strokovni delavec na CSD o izreÄenih ukrepih za zašÄito otrok žrtev nasilja obvešÄa tim. Na timu se opravi evalvacija doseženega nivoja sprememb v družini in položaja otroka, ponovno se pripravi ocena ogroženosti, preverijo se potrebe po nadaljevanju procesa obravnave in pomoÄi oziroma po trajanju ukrepov za zašÄito otroka. 12. Älen ÄŒlani tima morajo vse podatke, ki jih pridobijo pri obravnavanju posameznega primera, varovati kot zaupne. Delo tima se v doloÄeni zadevi zakljuÄi, ko je naÄrt pomoÄi žrtvi realiziran oziroma, ko je žrtvi zagotovljena varnost. O tem pošlje CSD vsem Älanom tima obvestilo. Tudi regijski službi pravilnik doloÄa vlogo pri sodelovanju z organi: 16. Älen (1) Regijska služba sodeluje z organi, ki delujejo na obmoÄju delovanja regijske službe, ter sodelujejo pri reševanju problematike nasilja v družini v doloÄenem okolju tako, da najmanj enkrat letno povabi na delovni sestanek njihove predstojnike, v skladu s predhodnim dogovorom med regijskim koordinatorjem in predstojniki. (2) Na delovnem sestanku se obravnava aktualna vprašanja medsebojnega sodelovanja in naÄrtujejo skupne potrebe postavljanja programov. Zakon o nalogah in pooblastilih policije8 nalaga policiji dolžnost, da pristojni CSD takoj obvesti o izreÄenem ukrepu prepovedi približevanja. Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in prepreÄevanju nasilja v družini9 pa natanÄno doloÄa naslednje: 4. Älen Policija v štiriindvajsetih urah po prejemu obvestila ali zaznave nasilja v družini obvesti CSD v naslednjih primerih: - ko izve za okolišÄine, na podlagi katerih lahko sklepa, da je otrok neposredna žrtev nasilja ali Äe je pri izvajanju nasilja prisoten ali Äe živi v okolju, kjer se nasilje izvaja; - ko izve za okolišÄine, na podlagi katerih lahko sklepa, da je žrtev nasilja slabotna ali invalidna oseba ali oseba pod skrbništvom; - ko obstajajo razlogi za sum, da je bilo z nasiljem nad polnoletno osebo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti; - Äe polnoletna žrtev obvešÄanju ne nasprotuje, pa tudi v primerih prekrškov ali kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog oškodovanca ali na zasebno tožbo. 5. Älen (1) Obvestilo o nasilju v družini policija posreduje CSD v pisni ali elektronski obliki oziroma po telefonu ali osebno. Obvestilo po telefonu ali osebno je treba najkasneje v treh dneh posredovati tudi pisno. (2) Pisno obvestilo vsebuje: - podatke o Äasu sprejema prijave oziroma obvestila, - podatke o prijavitelju, - podatke o domnevni žrtvi, - podatke o domnevnem povzroÄitelju nasilja, - kratek opis nasilnega dejanja, - morebitne dodatne informacije oziroma strokovna opažanja, iz katerih je mogoÄe sklepati, da se izvaja nasilje v družini, - ime in priimek kontaktne osebe. (3) Obrazec obvestila je priloga tega pravilnika in je njegov sestavni del. 6. Älen (1) Policija lahko v obvestilu iz prejšnjega Älena predlaga CSD sklic multidisciplinarnega tima za obravnavanje nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: tim), Äe oceni: - da je potrebno neposredno sodelovanje ter uskladitev dejavnosti organov in organizacij za zagotovitev varnosti žrtve ali za izmenjavo informacij in razjasnitev okolišÄin, potrebnih za zašÄito žrtve, in - da obstaja verjetnost ponovitve nasilnih ravnanj z možnostjo nastanka hujših posledic ali da se nasilje dogaja že dlje Äasa ali ko je bila storilcu izreÄena prepoved približevanja po predpisu, ki ureja pooblastila policije. (2) ÄŒe je policija predlagala sklic tima in varnost žrtve ni neposredno ogrožena, policija nadaljuje s svojimi aktivnostmi po posvetu s CSD oziroma s Älani tima. 7. Älen (1) ÄŒe CSD v roku treh dni od podaje predloga policije za sklic tima ne skliÄe seje tima oziroma policiji ne posreduje povratnih informacij o njenem predlogu, policija nadaljuje z dejavnostmi v okviru svojih pristojnosti brez predhodnega usklajevanja s CSD. (2) ÄŒe CSD posreduje prijavo policiji, se delavca obeh institucij, odgovorna za primer, v najkrajšem možnem Äasu, najpozneje pa v treh dneh, posvetujeta in uskladita nadaljnje dejavnosti. 8. Älen (1) V primerih, ko je oÄitno, da je življenje oziroma zdravje žrtve v nevarnosti in policija oceni, da je nujna takojšnja policijska intervencija, ukrepa takoj v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek in delovanje ter pooblastila policije, brez predhodnega posvetovanja s CSD. (2) Ob intervenciji policija takoj obvesti CSD po telefonu ali osebno, v 24 urah pa pošlje pisno obvestilo iz drugega odstavka 5. Älena tega pravilnika. V pisnem obvestilu navede tudi izvedene dejavnosti, v nadaljnjem postopku pa sodeluje s CSD na naÄin, doloÄen s tem pravilnikom. 9. Älen (1) Policija je na poziv CSD dolžna imenovati predstavnika v timu, ki ga CSD ustanovi na podlagi pravilnika, ki ureja sodelovanje organov in organizacij ter delovanje CSD, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini. (2) Predstavnik policije se mora udeleževati sej tima in sodelovati z drugimi Älani na dogovorjene naÄine (komuniciranje preko telefona, elektronske pošte ...). 10. Älen (1) Predstavnik policije, ki se udeleži seje tima, mora biti podrobno seznanjen s primerom, imeti mora znanje o možnih ukrepih za prepreÄevanje tveganja za nadaljnje nasilje, poznati naÄin timskega dela in sprejemanja odloÄitev. (2) Predstavnik policije se vkljuÄuje v delo tima predvsem tako, da: - izmenjuje informacije, ki so potrebne za razjasnitev okolišÄin pri zagotovitvi varstva in pomoÄi žrtvi, - pridobiva informacije, pomembne za strokovno ukrepanje policije, - posreduje informacije, pomembne za ukrepanje drugih organov in organizacij, predvsem o tem, kdo je osumljen storitve kaznivega dejanja, kdo je o kaznivem dejanju vedel pred prijavo, kako se na razkritje nasilja odzivajo družinski Älani, kdo je, poleg glavnega osumljenca, še osumljen storitve kaznivega dejanja in druga dejstva, znana predstavniku policije, - v skladu s pristojnostmi in pravili stroke usklajuje dejavnosti policije z dejavnostmi drugih organov in organizacij, - zagotavlja pomoÄ CSD pri izvajanju nujnih ukrepov v skladu z zakonodajo, - sodeluje pri oblikovanju in izvajanju naÄrta pomoÄi. 11. Älen ÄŒe zbrani dokazi po oceni policije oziroma državnega tožilca ne potrdijo takšne stopnje suma storitve kaznivega dejanja, ki je potrebna za uvedbo kazenskega postopka, predstavnik policije še naprej sodeluje v timu, Äe CSD izrecno želi sodelovanje policije zaradi razjasnitve doloÄenih dejstev, ki jih je policija predhodno zbrala, ali zaradi odloÄitve o nadaljnjih ukrepih v civilnih postopkih, ki jih bo za zašÄito otroka žrtve izvedel ali predlagal CSD. Na zaprosilo CSD policija posreduje podatke, potrebne za izvedbo postopkov za zašÄito žrtve, v obliki poroÄila. Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti10 zdravstvenim organizacijam nalaga naslednje obveznosti na podroÄju sodelovanja: 5. Älen (1) Zdravstveni delavec, ki pri svojem delu izve za okolišÄine, na podlagi katerih je mogoÄe sklepati, da se izvaja nasilje v družini, o tem najpozneje v 24 urah obvesti pristojni center za socialno delo, razen Äe žrtev nasilja temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Obvestilo se posreduje pisno, v elektronski obliki ali po telefonu. (2) Ne glede na prejšnji odstavek, v nujnih primerih, ko je ogroženo življenje žrtve nasilja ali njenih otrok, zdravstveni delavec takoj obvesti policijo na telefonsko številko 113 ali pristojni center za socialno delo. (3) V primeru nasilja v družini nad otroci, zdravstveni delavec najpozneje v 24 urah o tem obvesti pristojni center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo. Obvestilo se posreduje pisno, v elektronski obliki ali po telefonu. (4) Obvestilo po telefonu iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega Älena, zdravstveni delavec najpozneje v treh dneh od obvestila posreduje tudi pisno. (5) Obvestilo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega Älena zdravstveni delavec najpozneje v treh dneh od obvestila v vednost pošlje tudi izbranemu zdravniku oziroma pediatru osebe, ki naj bi bila žrtev nasilja. (6) Pisno obvestilo iz tega Älena se posreduje na obrazcu iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika. 6. Älen Izbrani zdravnik oziroma pediater ali drug zdravstveni delavec se vkljuÄi v obravnavo žrtev nasilja ter sodeluje v multidisciplinarnem timu za obravnavanje nasilja v družini pri pristojnem centru za socialno delo. 9. Älen Zdravstveni delavci sodelujejo z drugimi organi v prizadevanju za zmanjševanje nasilja v družini in se vkljuÄujejo v lokalno in širšo skupnost pri obravnavi zdravstvenega vidika nasilja v družini. Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode tem nalaga naslednje11: 3. Älen UÄitelj ali drug delavec VIZ, ki je pri otroku opazil spremembe, ki bi lahko bile posledice nasilja, ali mu je otrok zaupal, da je žrtev nasilja, ali ima uÄitelj ali drug delavec VIZ informacijo o nasilju od tretje osebe ali pa je bil sam priÄa nasilja, takoj: - obvesti o tem svetovalnega delavca VIZ ali v njegovi odsotnosti ravnatelja ali pomoÄnika ravnatelja, - sam ali s svetovalnim delavcem VIZ v primeru poškodbe pri fiziÄnem ali spolnem nasilju ali hudi psihiÄni stiski otroka zaradi nasilja v družini obvesti pristojni center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD), izven poslovnega Äasa CSD njegovo interventno službo, ali, Äe meni, da je to primerno, policijo; Äe so navedene posledice opažene pri polnoletnem udeležencu izobraževanja po javno veljavnih programih, se mu svetuje, naj obišÄe zdravnika, ter se ga seznani z možnostmi ustrezne pomoÄi in organi, ki mu lahko nudijo ustrezno pomoÄ, - sam ali s svetovalnim delavcem naredi zapis dogodka, opažanj, pridobljenih informacij ali pogovora z otrokom. 5. Älen (1) Ravnatelj ali svetovalna služba VIZ v telefonskem pogovoru isti dan oziroma najpozneje v 24 urah po narejenem zapisu dogodka obvesti CSD, policijo ali državno tožilstvo o sumu nasilja v družini nad otrokom (v nadaljnjem besedilu: nasilje) in CSD pošlje pisno prijavo nasilja skupaj z zapisom dogodka. (2) Ravnatelj ali svetovalna služba VIZ starše o opravljeni prijavi nasilja obvesti le takrat, ko presodi, da je to v korist otroka. 6. Älen (1) Svetovalni delavec VIZ najpozneje naslednji delovni dan po telefonski prijavi nasilja CSD, policiji ali državnemu tožilstvu skliÄe interni tim VIZ (v nadaljnjem besedilu: interni tim), ki ga sestavljajo svetovalna služba VIZ, razrednik oziroma vzgojitelj otroka, ki je žrtev nasilja, in uÄitelj oziroma drug delavec VIZ, ki je naredil zapis dogodka. Vsaj na prvem sestanku mora biti navzoÄ tudi ravnatelj. … (3) Naloge vodje internega tima so: … - Äe CSD skliÄe multidisciplinarni tim za obravnavo nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: multidisiciplinarni tim) v skladu s pravilnikom, ki ureja sodelovanje organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multudisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini sodeluje v njem kot predstavnik VIZ in o dejavnostih multidisciplinarnega tima obvešÄa ostale Älane internega tima. 9. Älen (1) Zaposleni v VIZ sodelujejo s CSD pri zbiranju podatkov o ogroženosti otroka, ki je žrtev nasilja. (2) Naloge vodje internega tima kot predstavnika VIZ v multidisciplinarnem timu, so: - s Älani multidisciplinarnega tima izmenjuje informacije za razjasnitev okolišÄin, potrebnih za zašÄito in pomoÄ otroku po telefonu, elektronski pošti in na sejah multidisciplinarnega tima, - sodeluje pri naÄrtovanju, izvajanju, usklajevanju in spremljanju dejavnosti multidisciplinarnega tima za zašÄito in podporo otroka, - seznanja Älane multidisciplinarnega tima z aktivnostmi VIZ pri zagotavljanju pomoÄi otroku, ki je žrtev nasilja in skrbi za usklajevanje aktivnosti VIZ z aktivnostmi drugih organov, - posreduje multidisiciplinarnemu timu mnenje internega tima o naÄinu zagotavljanja koristi otroka, ki je žrtev nasilja, pri obravnavi primera, - dejavno sodeluje pri izdelavi ocene ogroženosti otroka, ki je žrtev nasilja, in oblikovanju naÄrta pomoÄi v okviru multidisicplinarnega tima. (3) Kadar CSD ne pozove VIZ k sodelovanju v multidisciplinarnem timu, med CSD in VIZ prav tako poteka medsebojno obvešÄanje (osebno, pisno in po telefonu) o dejavnostih za zagotavljanje zašÄite in pomoÄi otroku, ki je žrtev nasilja v družini, in usklajevanje teh dejavnosti. 10. Älen Kadar CSD zaÄne postopek za zašÄito otroka, ki je žrtev nasilja, brez prijave VIZ in zaprosi VIZ za poroÄilo, svetovalna služba VIZ napiše poroÄilo o svojem mnenju o ogroženosti otroka zaradi suma nasilja. Svetovalni delavec, ki pripravlja poroÄilo, vanj vkljuÄi tudi mnenja zaposlenih v VIZ, ki so v stiku z otrokom, ki je žrtev nasilja. 11. Älen Kadar interni tim oceni, da se izvajanje nasilja nad otrokom po prijavi CSD nadaljuje ali da postopek CSD za zašÄito otroka poteka prepoÄasi ali ni dovolj uÄinkovit, ravnatelj o tem obvesti predstojnika pristojnega CSD. ÄŒe postopek še vedno poteka prepoÄasi ali ni dovolj uÄinkovit, ravnatelj o tem obvesti socialno inšpekcijo. 12. Älen (1) Zaposleni v VIZ sodelujejo s policijo, tožilstvom in sodišÄem pri zbiranju podatkov o ogroženosti otroka. (2) ÄŒe je VIZ uradno obvešÄen, da je bila povzroÄitelju nasilja izreÄena prepoved približevanja otroku, ki jo je izreklo sodišÄe ali policija zaradi izvajanja nasilja v družini, o zaznanih kršitvah te prepovedi ravnatelj oziroma pomoÄnik ravnatelja takoj obvesti policijo. (3) Ravnatelj oziroma pomoÄnik ravnatelja sodeluje s policijo in vloži prijavo na policijo, Äe eden od staršev ali druga odrasla oseba, ki izvaja nasilje nad otrokom, izvaja nasilje tudi nad zaposlenimi v VIZ. Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)12 doloÄa ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve v 15.,16. in 17. Älenu ter v tretjem delu Ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve. V 15. Älenu opredeljuje naÄrt pomoÄi: (1) Center za socialno delo je po prouÄitvi okolišÄin primera dolžan nuditi žrtvi oblike pomoÄi po zakonu, ki ureja socialno varstvo in oceniti, ali je potrebno oblikovati naÄrt pomoÄi žrtvi, ki ga oblikuje skupaj z žrtvijo. (2) NaÄrt pomoÄi se pripravi v okviru multidisciplinarnega tima iz tretjega odstavka 14. Älena tega zakona. Center za socialno delo pozove k sodelovanju v timu tudi druge organe in organizacije, ki so ali bodo v okviru podroÄja svojega delovanja obravnavali žrtev oziroma povzroÄitelja nasilja ter nevladne organizacije. Odgovorne osebe organov in organizacij, ki so pozvane k pripravi naÄrta pomoÄi, so dolžne zagotoviti sodelovanje predstavnikov organov in organizacij. (3) ÄŒe je žrtev nasilja otrok, se v naÄrtu pomoÄi predvidijo tudi ukrepi za varstvo otroka po predpisih, ki urejajo družinska razmerja. V naÄrtu pomoÄi morajo biti zajete predvsem dolgoroÄnejše rešitve za ureditev življenjskih razmer žrtve in ne samo trenutni ukrepi, ki bi le zaÄasno nudili pomoÄ oz. urejali situacijo. K zašÄiti žrtve je vkljuÄena tudi regijska služba za koordinacijo in pomoÄ Å¾rtvam po 16. Älenu ZPND. Strokovne podporne storitve nudijo NVO, kar je opredeljeno v 17. Älenu ZPND. Pomembno izhodišÄe najdemo v 4. odstavku 17. Älena, ki pravi, da »zagotovitev storitve ne sme biti odvisna od pripravljenosti žrtve, da ovadi storilca ali priÄa proti njemu.« ÄŒe upoštevamo Obrazložitveno poroÄilo h konvenciji (CoE, 2011), lahko trdimo, da se to med drugim nanaša tudi na splošne in strokovne podporne storitve, opredeljene v 20. in 22. Älenu Konvencije, ki so namestitev, zašÄita, zdravstvena oskrba, svetovanje. Do situacije, v kateri se to izkaže kot pomembno, lahko npr. pride, ko ženska, ki svojega partnerja noÄe prijaviti policiji, išÄe namestitev v zatoÄišÄu. Ali v primeru žrtve posilstva, ki mora biti s strani zdravstva pregledana nemudoma, potrebuje pa Äas za okrevanje in s tem Äas, da se odloÄi, ali bo spregovorila in posilstvo prijavila ali ne. |
|
|
| c. Ali so ti ukrepi v skladu s standardi, ki jih doloÄa Konvencija v 18. Älenu, 3. odstavek. Pomembno je, da Älen vkljuÄuje priÄe, tako da je treba posebno pozornost nameniti otrokom kot priÄam pri ocenjevanju ukrepov. Prav tako izraz "ranljive žrtve" vkljuÄuje: noseÄnice in ženske z majhnimi otroki, invalide, osebe, ki živijo v podeželskih ali oddaljenih obmoÄjih, osebe s problemi odvisnosti, prostitutke, narodne manjšine, migrantke/migrante, vkljuÄno migrantke/migrante in begunke/begunce brez dokumentov, geje, lezbijke, biseksualne osebe in transseksualne osebe, HIV pozitivne osebe, brezdomne osebe, otroke, starejše (glej 87. odstavek Obrazložitvenega poroÄila). Ali so ti ukrepi (postopki in storitve) brezplaÄni? ÄŒe so plaÄljivi navedite višino stroškov. Kdo financira storitve (javni proraÄun in/ali kdo drug)? |
| Odgovor: ObstojeÄe storitve so brezplaÄne, problem predstavlja regionalno neenakomerna porazdelitev storitev ter pomanjkljiva dostopnost do brezplaÄne psihoterapevtske obravnave in brezplaÄne pravne pomoÄi. Storitve financira javni proraÄun – ministrstva in lokalne skupnosti - fundacije ter donacije. Raziskave in tudi praksa priÄajo o tem, da institucije, pri katerih ženske poišÄejo pomoÄ, ne delujejo vedno v skladu z naÄeli o zašÄiti žrtev nasilja, zato bo v praksi potrebnega še veliko dela, da bi dosegli namen doloÄil iz navedenih Älenov Konvencije. V številnih primerih ženske in tudi zaposleni v pristojnih institucijah niso seznanjeni z vsemi možnostmi, ki jim jih nudi zakonodaja, in ne z vsemi socialnovarstvenimi programi. Mnoge zaposlene/zaposleni v pristojnih institucijah nimajo ustreznega znanja o nasilju13. |
|
| c. Ali so ti ukrepi v skladu s standardi, ki jih doloÄa Konvencija v 18. Älenu, 3. odstavek. Pomembno je, da Älen vkljuÄuje priÄe, tako da je treba posebno pozornost nameniti otrokom kot priÄam pri ocenjevanju ukrepov. Prav tako izraz "ranljive žrtve" vkljuÄuje: noseÄnice in ženske z majhnimi otroki, invalide, osebe, ki živijo v podeželskih ali oddaljenih obmoÄjih, osebe s problemi odvisnosti, prostitutke, narodne manjšine, migrantke/migrante, vkljuÄno migrantke/migrante in begunke/begunce brez dokumentov, geje, lezbijke, biseksualne osebe in transseksualne osebe, HIV pozitivne osebe, brezdomne osebe, otroke, starejše (glej 87. odstavek Obrazložitvenega poroÄila). Ali so ti ukrepi (postopki in storitve) brezplaÄni? ÄŒe so plaÄljivi navedite višino stroškov. Kdo financira storitve (javni proraÄun in/ali kdo drug)? |
|
Odgovor: ObstojeÄe storitve so brezplaÄne, problem predstavlja regionalno neenakomerna porazdelitev storitev ter pomanjkljiva dostopnost do brezplaÄne psihoterapevtske obravnave in brezplaÄne pravne pomoÄi. Storitve financira javni proraÄun – ministrstva in lokalne skupnosti - fundacije ter donacije. Raziskave in tudi praksa priÄajo o tem, da institucije, pri katerih ženske poišÄejo pomoÄ, ne delujejo vedno v skladu z naÄeli o zašÄiti žrtev nasilja, zato bo v praksi potrebnega še veliko dela, da bi dosegli namen doloÄil iz navedenih Älenov Konvencije. V številnih primerih ženske in tudi zaposleni v pristojnih institucijah niso seznanjeni z vsemi možnostmi, ki jim jih nudi zakonodaja, in ne z vsemi socialnovarstvenimi programi. Mnoge zaposlene/zaposleni v pristojnih institucijah nimajo ustreznega znanja o nasilju13. Tako npr. na podroÄju zdravstva zdravstvene delavke in delavci pogosto nudijo le zdravstvene storitve (npr. pri pregledu noseÄe ženske, ki je doživela nasilje), ne prijavijo pa nasilja, drugim pristojnim institucijam ne posredujejo podatkov o nasilju in žrtev ne informirajo o obstojeÄih programih pomoÄi14. Pomanjkljivosti na podroÄju pomoÄi ženskam – žrtvam v slovenijo so razliÄne, tako nimajo enakega dostopa do razliÄnih oblik pomoÄi v veliko regijah po Sloveniji, ostajajo v nasilnih partnerskih zvezah zaradi ekonomske odvisnosti. Stanovanjska problematika žrtev nasilja, ko se njihova doba v varni hiši izteÄe. Potrebe ranljivih skupin: romskih žensk, migrantk, starejših žensk, žensk s problemi v duševnem zdravju, z zasvojenostjo, z ovirami, ki so žrtve nasilja, niso naslovljene. Institucije prepogosto ženske – žrtve nasilja usmerjajo v varne hiše, namesto da bi iz skupnega bivališÄa odstranile povzroÄitelja nasilja. Pomanjkanje kadra na policiji, v tožilstvih, na sodišÄih, na centrih za socialne delo in drugje, poslediÄno se slabša praksa zašÄite pred nasiljem. Strokovne delavke/delavci, ki imajo stike z žrtvami ali povzroÄitelji nasilja nad ženskami in nasilje v družini niso ustrezno usposobljeni in nimajo znanja s tega podroÄja. V nacionalni raziskavi iz leta 2010 je 22,7 % vprašanih povedalo, da so zaradi nasilja obiskale zdravstveni dom. Od teh jih tretjina ni povedala pravega vzroka za poškodbe. Nekatere so v odprtih odgovorih navedle, da so zdravnici ali zdravniku povedale o nasilju šele po veÄ obiskih. 40 % tistih, ki so šle k zdravnici ali zdravniku, je bilo zelo zadovoljnih s ponujeno pomoÄjo. 21,6 % jih je menilo, da je bila pomoÄ ustrezna, 18,9 % da je bila povpreÄna, 18,9 % pa, da je bila pomoÄ zelo neustrezna15. Nacionalna raziskava je pokazala, da se ženske še vedno redko odloÄajo, da bi o nasilju spregovorile in o tem koga obvestile. Manj kot polovica je o tem obvestila javne službe ali obiskala nevladne organizacije. Najpogosteje pokliÄejo policijo ali center za socialno delo. Ženske priÄakujejo, da javne službe lahko kaj naredijo in jim pomagajo pri rešitvi problema. Z odzivom javnih služb (policija, CSD in zdravstveni dom) so veÄinoma zadovoljne, takšnih je okoli polovica pri vsaki službi. Vendar je nekaj manj kot petina žensk kot zelo neustrezno oznaÄila delo policije in CSD. Manj kot desetina je tako oznaÄila odziv zdravstvenih domov. Podobno je pri odvetniku in duhovniku, s katerima je zadovoljna veÄ kot polovica anketirank in zelo nezadovoljna petina. Nekoliko veÄja nihanja so pri nevladnih organizacijah, kar je mogoÄe pripisati zelo nizkemu številu žensk, ki so pomoÄ iskale tam, zato so odstotki visoki tako v pozitivno kot v negativno stran lestvice zadovoljstva. Delo kriznih telefonov za ženske je kot zelo ustrezno oznaÄilo nekaj veÄ kot tretjina žensk in zelo neustrezno nekaj veÄ kot petina. Svetovalnice je kot zelo ustrezne oznaÄila petina anketirank in kot zelo neustrezne 28,6 % kar je krepko veÄ kot Äetrtina in najveÄ med vsemi navedenimi. V najnižjem odstotku je kot zelo ustrezna pomoÄ oznaÄen duhovnik (petina), ki je v istem odstotku oznaÄen tudi kot zelo neustrezna16. |
|
|
| d. Ali mora žrtev sodelovati z institucijami in priÄati proti storilcu ali vložiti obtožbo, da bo imela zagotovljene storitve - nastanitev, pomoÄ ali informacije o postopkih? Ali se pravna pomoÄ dodeluje na podlagi stopnje sodelovanja žrtve? |
| Odgovor: Nastanitev, pomoÄ in informacije o postopkih so žrtvam nasilja v družini na voljo ne glede na sodelovanje žrtve z institucijami. Pravna pomoÄ se dodeljuje v skladu z Zakonom o brezplaÄni pravni pomoÄi (ZBPP)17 in Zakonom o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)18. |
| d. Ali mora žrtev sodelovati z institucijami in priÄati proti storilcu ali vložiti obtožbo, da bo imela zagotovljene storitve - nastanitev, pomoÄ ali informacije o postopkih? Ali se pravna pomoÄ dodeluje na podlagi stopnje sodelovanja žrtve? |
| Odgovor: Nastanitev, pomoÄ in informacije o postopkih so žrtvam nasilja v družini na voljo ne glede na sodelovanje žrtve z institucijami. Pravna pomoÄ se dodeljuje v skladu z Zakonom o brezplaÄni pravni pomoÄi (ZBPP)17 in Zakonom o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)18. |
|
|
| e. Ali imajo žrtve – državljanke/državljani Slovenije in osebe, ki so državljanke/državljani drugih držav pravico do teh storitev? ÄŒe je odgovor pritrdilen navedite države, ki so zajete. Kakšen je status prosilk/prosilcev za azil, oseb brez državljanstva ali zakonitega prebivanja, itd.? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod 59. Älenom (vprašanje a.) in 60. Älenom (vprašanje d.). |
| e. Ali imajo žrtve – državljanke/državljani Slovenije in osebe, ki so državljanke/državljani drugih držav pravico do teh storitev? ÄŒe je odgovor pritrdilen navedite države, ki so zajete. Kakšen je status prosilk/prosilcev za azil, oseb brez državljanstva ali zakonitega prebivanja, itd.? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod 59. Älenom (vprašanje a.) in 60. Älenom (vprašanje d.). |
|
|
|
[1] Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A. (2013) Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [2] Matko, K. (2013) Nasilje v družini med noseÄnostjo, magistrska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. [3] Obrazložitveno poroÄilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [4] Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [5] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [6] Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur. l. RS, št. 69/04 – uradno preÄišÄeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12. [7] Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 31/09. [8] Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Ur. l. RS, št. 15/13. [9] Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in prepreÄevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 25/10. [10] Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, Ur. l. RS, št. 38/11. [11] Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, Ur. l. RS, št. 104/09. [12] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [13] Leskošek, V. (2013b) Vpliv nasilja na zdravje žensk. V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A. (2013) Nasilje nad ženskami v Sloveniji, s. 101–15. Maribor: Aristej. [14] Matko, K. (2013) Nasilje v družini med noseÄnostjo, magistrska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. [15] Leskošek, V. (2013b) Vpliv nasilja na zdravje žensk. V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A. (2013) Nasilje nad ženskami v Sloveniji, s. 101–15. Maribor: Aristej. [16] Leskošek, V. (2013b) Vpliv nasilja na zdravje žensk. V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A. (2013) Nasilje nad ženskami v Sloveniji, s. 101–15. Maribor: Aristej. [17] Zakon o brezplaÄni pravni pomoÄi (ZBPP), Ur. l. RS, št. 96/04 – uradno preÄišÄeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US. [18] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
