SLO |
2016 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja |
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ali podporo programov za učenje storilcev nasilja v družini o nenasilnem vedenju v medosebnih odnosih z namenom preprečevanja nadaljnjega nasilja in spreminjanja nasilnih vedenjskih vzorcev. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ali podporo programom, katerih namen je preprečiti storilcem, posebej spolnim prestopnikom, da bi ponovili dejanje. 3. Pri sprejemanju ukrepov iz prvega in drugega odstavka pogodbenice zagotovijo, da so varnost, podpora in človekove pravice žrtev glavna skrb in da se, kadar je to primerno, ti programi vzpostavijo in izvajajo v tesnem sodelovanju s strokovnimi službami za podporo žrtvam. |
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
Splošna ocena 16. člena Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja |
Primerjava med državami 16. člena Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja |
VPRAŠANJA |
a. Ali obstajajo programi za povzročitelje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdaj so se začeli? Kdo vodi te programe? Ali je program akreditiran, in če je, navedite, kdo ga akreditira. Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. Ali so bili ti programi spremljani in/ali vrednoteni? Prosimo, navedite. Kdo financira te programe? Koliko povzročiteljev je sodelovalo v programih? Kako dolgo programi trajajo? Kdo so izvajalke/izvajalci (poklic, zahtevane izkušnje, ali so se udeležili posebnih, zahtevanih treningov, ali so izvajalci moški ali ženske)? |
Odgovor: Z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je v zakon dodan nov 19.a člen, ki govori o napotitvi v program. 19.a člen (napotitev v programe) (1) Če sodišče izreče ukrep iz prejšnjega člena, lahko povzročitelja nasilja napoti v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. (2) Seznam programov in izvajalcev iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo, pristojno za družino. Med naloge centrov za socialno delo se je v 14. členu spremenil četrti odstavek, ki govori o tem, da lahko centri za socialno delo napotijo povzročitelja nasilja v ustrezne različne programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. 14. člen (naloge centrov za socialno delo) (1) Center za socialno delo nudi žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri čemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja. (2) Center za socialno delo posebej skrbno obravnava primere nasilja, kjer je žrtev nasilja otrok, zlasti kadar gre za sum spolne zlorabe otrok. (3) Center za socialno delo lahko na zaprosilo žrtve pridobi od zavoda za prestajanje kazni zapora podatek o prostih izhodih, morebitnem pobegu s prestajanja kazni zapora in predvidenem datumu odpusta obsojenca, ki je nad žrtvijo ali njenimi otroki izvajal nasilje. (4) Center za socialno delo lahko napoti povzročitelja nasilja v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne ali zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Center pri izvajalcu programa iz prejšnjega stavka preveri udeležbo povzročitelja na napoten program. Neudeležba ali neredno obiskovanje programa v katerega je bil povzročitelj nasilja napoten, pomeni oteževalno okoliščino za povzročitelja nasilja v sodnih postopkih na podlagi tega zakona. (5) Pri centru za socialno delo se za obravnavanje nasilja v družini ustanovi multidisciplinarni tim. Udeležba na timu je za vse vabljene obvezna. (6) Sestavo multidisciplinarnega tima in način dela določi minister, pristojen za družino. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
a. Ali obstajajo programi za povzročitelje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdaj so se začeli? Kdo vodi te programe? Ali je program akreditiran, in če je, navedite, kdo ga akreditira. Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. Ali so bili ti programi spremljani in/ali vrednoteni? Prosimo, navedite. Kdo financira te programe? Koliko povzročiteljev je sodelovalo v programih? Kako dolgo programi trajajo? Kdo so izvajalke/izvajalci (poklic, zahtevane izkušnje, ali so se udeležili posebnih, zahtevanih treningov, ali so izvajalci moški ali ženske)? |
Odgovor: Z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je v zakon dodan nov 19.a člen, ki govori o napotitvi v program. 19.a člen (napotitev v programe) (1) Če sodišče izreče ukrep iz prejšnjega člena, lahko povzročitelja nasilja napoti v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. (2) Seznam programov in izvajalcev iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo, pristojno za družino. Med naloge centrov za socialno delo se je v 14. členu spremenil četrti odstavek, ki govori o tem, da lahko centri za socialno delo napotijo povzročitelja nasilja v ustrezne različne programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. 14. člen (naloge centrov za socialno delo) (1) Center za socialno delo nudi žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri čemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja. (2) Center za socialno delo posebej skrbno obravnava primere nasilja, kjer je žrtev nasilja otrok, zlasti kadar gre za sum spolne zlorabe otrok. (3) Center za socialno delo lahko na zaprosilo žrtve pridobi od zavoda za prestajanje kazni zapora podatek o prostih izhodih, morebitnem pobegu s prestajanja kazni zapora in predvidenem datumu odpusta obsojenca, ki je nad žrtvijo ali njenimi otroki izvajal nasilje. (4) Center za socialno delo lahko napoti povzročitelja nasilja v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne ali zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Center pri izvajalcu programa iz prejšnjega stavka preveri udeležbo povzročitelja na napoten program. Neudeležba ali neredno obiskovanje programa v katerega je bil povzročitelj nasilja napoten, pomeni oteževalno okoliščino za povzročitelja nasilja v sodnih postopkih na podlagi tega zakona. (5) Pri centru za socialno delo se za obravnavanje nasilja v družini ustanovi multidisciplinarni tim. Udeležba na timu je za vse vabljene obvezna. (6) Sestavo multidisciplinarnega tima in način dela določi minister, pristojen za družino. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
b. Ali program spodbuja povzročitelje, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in zahteva, da se vprašajo o svojem vedenju in stališčih do žensk? Prosimo, pojasnite kako. Kako je v tem programu uporabljen teoretični/konceptualni okvir nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali se k nasilju nad ženskami in nasilju v družini pristopi iz vidika neenakosti spolov in je nasilje izrecno predstavljeno kot kršenje človekovih pravic in oblika diskriminacije? Ali program obravnava širok spekter posledic za žrtve in družino – zlasti za otroke, kot tudi za družbo na splošno? Prosimo, navedite informacije in jih določite. |
Odgovor: |
b. Ali program spodbuja povzročitelje, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in zahteva, da se vprašajo o svojem vedenju in stališčih do žensk? Prosimo, pojasnite kako. Kako je v tem programu uporabljen teoretični/konceptualni okvir nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali se k nasilju nad ženskami in nasilju v družini pristopi iz vidika neenakosti spolov in je nasilje izrecno predstavljeno kot kršenje človekovih pravic in oblika diskriminacije? Ali program obravnava širok spekter posledic za žrtve in družino – zlasti za otroke, kot tudi za družbo na splošno? Prosimo, navedite informacije in jih določite. |
Odgovor: |
c. Ali izvajalke/izvajalci, ki načrtujejo/vodijo program sodelujejo z društvi za pomoč ženskam, organi pregona, sodstvom in službami, ki spremljajo pogojne izpuste ter službami za varstvo otrok, da bi zagotovili varnosti žrtev in otrok? Če je odgovor da, prosimo, pojasnite način sodelovanja (redna posvetovanja, pripravna srečanja, ad hoc dogodki itd.). Ali se je usklajevanje zgodilo pred začetkom izvajanja programov, po ali med izvajanjem programov? |
Odgovor: |
c. Ali izvajalke/izvajalci, ki načrtujejo/vodijo program sodelujejo z društvi za pomoč ženskam, organi pregona, sodstvom in službami, ki spremljajo pogojne izpuste ter službami za varstvo otrok, da bi zagotovili varnosti žrtev in otrok? Če je odgovor da, prosimo, pojasnite način sodelovanja (redna posvetovanja, pripravna srečanja, ad hoc dogodki itd.). Ali se je usklajevanje zgodilo pred začetkom izvajanja programov, po ali med izvajanjem programov? |
Odgovor: |
d. Ali je udeležba v programu prostovoljna ali je zahtevana s strani sodišča ali drugega organa? Preden povzročitelj prične s programom, ali kdorkoli od ustreznih organov ali organizacij predhodno oceni varnost žrtev? Če je odgovor pritrdilen, kdo naredi oceno in na podlagi kakšnih meril? |
Odgovor: |
d. Ali je udeležba v programu prostovoljna ali je zahtevana s strani sodišča ali drugega organa? Preden povzročitelj prične s programom, ali kdorkoli od ustreznih organov ali organizacij predhodno oceni varnost žrtev? Če je odgovor pritrdilen, kdo naredi oceno in na podlagi kakšnih meril? |
Odgovor: |
e. Kdo spremlja povzročitelje, ko zaključijo program? Če jih kdo, prosimo, pojasnite, kako in kaj je podlaga za spremljanje povzročitelja (sodna odločba itd.). Ali so povzročitelji dolžni poročati strokovnjakinjam/strokovnjakom in ali so dolžni sodelovati v drugih vrstah programov itd.? Prosimo, razložite. Kako so zbrane informacije o obnašanju povzročitelja po tem ko konča program? Ali je žrtev obveščena o tem? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite, kdo stopi v stik z žrtvijo in kako |
Odgovor: |
e. Kdo spremlja povzročitelje, ko zaključijo program? Če jih kdo, prosimo, pojasnite, kako in kaj je podlaga za spremljanje povzročitelja (sodna odločba itd.). Ali so povzročitelji dolžni poročati strokovnjakinjam/strokovnjakom in ali so dolžni sodelovati v drugih vrstah programov itd.? Prosimo, razložite. Kako so zbrane informacije o obnašanju povzročitelja po tem ko konča program? Ali je žrtev obveščena o tem? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite, kdo stopi v stik z žrtvijo in kako |
Odgovor: |
f. Ali je program del sankcije za storjeno dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali je mogoče sodelovati v programu pred obsodbo (med preiskavo ali sojenjem)? Ali se lahko potencialni povzročitelji pridružijo programu, preden storijo kaznivo dejanje? |
Odgovor: |
f. Ali je program del sankcije za storjeno dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali je mogoče sodelovati v programu pred obsodbo (med preiskavo ali sojenjem)? Ali se lahko potencialni povzročitelji pridružijo programu, preden storijo kaznivo dejanje? |
Odgovor: |
g. Ali obstajajo statistični podatki o ponovitvi kaznivih dejanj povzročiteljev, ki so opravili program? Ali se lahko povzročitelji ponovno pridružijo programu (po tem, ko so zaključili program in so ponovno storili nasilje nad ženskami ali v družini)? |
Odgovor: |
g. Ali obstajajo statistični podatki o ponovitvi kaznivih dejanj povzročiteljev, ki so opravili program? Ali se lahko povzročitelji ponovno pridružijo programu (po tem, ko so zaključili program in so ponovno storili nasilje nad ženskami ali v družini)? |
Odgovor: |
h. Ali obstajajo podatki o povzročiteljih, ki vstopajo v program in podatki o povzročiteljih, ki so zaključili program (starost, poklic, vrsta nasilja, pretekle obsodbe, zaposlitveni status, socialno ozadje, itd.)? |
Odgovor: |
h. Ali obstajajo podatki o povzročiteljih, ki vstopajo v program in podatki o povzročiteljih, ki so zaključili program (starost, poklic, vrsta nasilja, pretekle obsodbe, zaposlitveni status, socialno ozadje, itd.)? |
Odgovor: |
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16. |