Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ali podporo programov za učenje storilcev nasilja v družini o nenasilnem vedenju v medosebnih odnosih z namenom preprečevanja nadaljnjega nasilja in spreminjanja nasilnih vedenjskih vzorcev.

2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ali podporo programom, katerih namen je preprečiti storilcem, posebej spolnim prestopnikom, da bi ponovili dejanje.

3. Pri sprejemanju ukrepov iz prvega in drugega odstavka pogodbenice zagotovijo, da so varnost, podpora in človekove pravice žrtev glavna skrb in da se, kadar je to primerno, ti programi vzpostavijo in izvajajo v tesnem sodelovanju s strokovnimi službami za podporo žrtvam.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 16. člena Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
Primerjava med državami 16. člena Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
VPRAŠANJA
 
a. Ali obstajajo programi za povzročitelje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdaj so se začeli? Kdo vodi te programe? Ali je program akreditiran, in če je, navedite, kdo ga akreditira. Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. Ali so bili ti programi spremljani in/ali vrednoteni? Prosimo, navedite. Kdo financira te programe? Koliko povzročiteljev je sodelovalo v programih? Kako dolgo programi trajajo? Kdo so izvajalke/izvajalci (poklic, zahtevane izkušnje, ali so se udeležili posebnih, zahtevanih treningov, ali so izvajalci moški ali ženske)?
Odgovor: Z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je v zakon dodan nov 19.a člen, ki govori o napotitvi v program.

19.a člen (napotitev v programe)
(1) Če sodišče izreče ukrep iz prejšnjega člena, lahko povzročitelja nasilja napoti v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije.
(2) Seznam programov in izvajalcev iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo, pristojno za družino.
 
Med naloge centrov za socialno delo se je v 14. členu spremenil četrti odstavek, ki govori o tem, da lahko centri za socialno delo napotijo povzročitelja nasilja v ustrezne različne  programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. 

14. člen (naloge centrov za socialno delo)
 (1) Center za socialno delo nudi žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri čemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja.
(2) Center za socialno delo posebej skrbno obravnava primere nasilja, kjer je žrtev nasilja otrok, zlasti kadar gre za sum spolne zlorabe otrok.
(3) Center za socialno delo lahko na zaprosilo žrtve pridobi od zavoda za prestajanje kazni zapora podatek o prostih izhodih, morebitnem pobegu s prestajanja kazni zapora in predvidenem datumu odpusta obsojenca, ki je nad žrtvijo ali njenimi otroki izvajal nasilje.
(4) Center za socialno delo lahko napoti povzročitelja nasilja v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne ali zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Center pri izvajalcu programa iz prejšnjega stavka preveri udeležbo povzročitelja na napoten program. Neudeležba ali neredno obiskovanje programa v katerega je bil povzročitelj nasilja napoten, pomeni oteževalno okoliščino za povzročitelja nasilja v sodnih postopkih na podlagi tega zakona.
(5) Pri centru za socialno delo se za obravnavanje nasilja v družini ustanovi multidisciplinarni tim. Udeležba na timu je za vse vabljene obvezna.
(6) Sestavo multidisciplinarnega tima in način dela določi minister, pristojen za družino.
 
Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.
a. Ali obstajajo programi za povzročitelje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdaj so se začeli? Kdo vodi te programe? Ali je program akreditiran, in če je, navedite, kdo ga akreditira. Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. Ali so bili ti programi spremljani in/ali vrednoteni? Prosimo, navedite. Kdo financira te programe? Koliko povzročiteljev je sodelovalo v programih? Kako dolgo programi trajajo? Kdo so izvajalke/izvajalci (poklic, zahtevane izkušnje, ali so se udeležili posebnih, zahtevanih treningov, ali so izvajalci moški ali ženske)?
Odgovor: Z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je v zakon dodan nov 19.a člen, ki govori o napotitvi v program.

19.a člen (napotitev v programe)
(1) Če sodišče izreče ukrep iz prejšnjega člena, lahko povzročitelja nasilja napoti v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije.
(2) Seznam programov in izvajalcev iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo, pristojno za družino.
 
Med naloge centrov za socialno delo se je v 14. členu spremenil četrti odstavek, ki govori o tem, da lahko centri za socialno delo napotijo povzročitelja nasilja v ustrezne različne  programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. 

14. člen (naloge centrov za socialno delo)
 (1) Center za socialno delo nudi žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri čemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja.
(2) Center za socialno delo posebej skrbno obravnava primere nasilja, kjer je žrtev nasilja otrok, zlasti kadar gre za sum spolne zlorabe otrok.
(3) Center za socialno delo lahko na zaprosilo žrtve pridobi od zavoda za prestajanje kazni zapora podatek o prostih izhodih, morebitnem pobegu s prestajanja kazni zapora in predvidenem datumu odpusta obsojenca, ki je nad žrtvijo ali njenimi otroki izvajal nasilje.
(4) Center za socialno delo lahko napoti povzročitelja nasilja v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne ali zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Center pri izvajalcu programa iz prejšnjega stavka preveri udeležbo povzročitelja na napoten program. Neudeležba ali neredno obiskovanje programa v katerega je bil povzročitelj nasilja napoten, pomeni oteževalno okoliščino za povzročitelja nasilja v sodnih postopkih na podlagi tega zakona.
(5) Pri centru za socialno delo se za obravnavanje nasilja v družini ustanovi multidisciplinarni tim. Udeležba na timu je za vse vabljene obvezna.
(6) Sestavo multidisciplinarnega tima in način dela določi minister, pristojen za družino.
 
Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.
MINUS
b. Ali program spodbuja povzročitelje, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in zahteva, da se vprašajo o svojem vedenju in stališčih do žensk? Prosimo, pojasnite kako. Kako je v tem programu uporabljen teoretični/konceptualni okvir nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali se k nasilju nad ženskami in nasilju v družini pristopi iz vidika neenakosti spolov in je nasilje izrecno predstavljeno kot kršenje človekovih pravic in oblika diskriminacije? Ali program obravnava širok spekter posledic za žrtve in družino – zlasti za otroke, kot tudi za družbo na splošno? Prosimo, navedite informacije in jih določite.
Odgovor:
b. Ali program spodbuja povzročitelje, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in zahteva, da se vprašajo o svojem vedenju in stališčih do žensk? Prosimo, pojasnite kako. Kako je v tem programu uporabljen teoretični/konceptualni okvir nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali se k nasilju nad ženskami in nasilju v družini pristopi iz vidika neenakosti spolov in je nasilje izrecno predstavljeno kot kršenje človekovih pravic in oblika diskriminacije? Ali program obravnava širok spekter posledic za žrtve in družino – zlasti za otroke, kot tudi za družbo na splošno? Prosimo, navedite informacije in jih določite.
Odgovor:
MINUS
c. Ali izvajalke/izvajalci, ki načrtujejo/vodijo program sodelujejo z društvi za pomoč ženskam, organi pregona, sodstvom in službami, ki spremljajo pogojne izpuste ter službami za varstvo otrok, da bi zagotovili varnosti žrtev in otrok? Če je odgovor da, prosimo, pojasnite način sodelovanja (redna posvetovanja, pripravna srečanja, ad hoc dogodki itd.). Ali se je usklajevanje zgodilo pred začetkom izvajanja programov, po ali med izvajanjem programov?
Odgovor:
c. Ali izvajalke/izvajalci, ki načrtujejo/vodijo program sodelujejo z društvi za pomoč ženskam, organi pregona, sodstvom in službami, ki spremljajo pogojne izpuste ter službami za varstvo otrok, da bi zagotovili varnosti žrtev in otrok? Če je odgovor da, prosimo, pojasnite način sodelovanja (redna posvetovanja, pripravna srečanja, ad hoc dogodki itd.). Ali se je usklajevanje zgodilo pred začetkom izvajanja programov, po ali med izvajanjem programov?
Odgovor:
MINUS
d. Ali je udeležba v programu prostovoljna ali je zahtevana s strani sodišča ali drugega organa? Preden povzročitelj prične s programom, ali kdorkoli od ustreznih organov ali organizacij predhodno oceni varnost žrtev? Če je odgovor pritrdilen, kdo naredi oceno in na podlagi kakšnih meril?
Odgovor:
d. Ali je udeležba v programu prostovoljna ali je zahtevana s strani sodišča ali drugega organa? Preden povzročitelj prične s programom, ali kdorkoli od ustreznih organov ali organizacij predhodno oceni varnost žrtev? Če je odgovor pritrdilen, kdo naredi oceno in na podlagi kakšnih meril?
Odgovor:
MINUS
e. Kdo spremlja povzročitelje, ko zaključijo program? Če jih kdo, prosimo, pojasnite, kako in kaj je podlaga za spremljanje povzročitelja (sodna odločba itd.). Ali so povzročitelji dolžni poročati strokovnjakinjam/strokovnjakom in ali so dolžni sodelovati v drugih vrstah programov itd.? Prosimo, razložite. Kako so zbrane informacije o obnašanju povzročitelja po tem ko konča program? Ali je žrtev obveščena o tem? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite, kdo stopi v stik z žrtvijo in kako
Odgovor:
e. Kdo spremlja povzročitelje, ko zaključijo program? Če jih kdo, prosimo, pojasnite, kako in kaj je podlaga za spremljanje povzročitelja (sodna odločba itd.). Ali so povzročitelji dolžni poročati strokovnjakinjam/strokovnjakom in ali so dolžni sodelovati v drugih vrstah programov itd.? Prosimo, razložite. Kako so zbrane informacije o obnašanju povzročitelja po tem ko konča program? Ali je žrtev obveščena o tem? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite, kdo stopi v stik z žrtvijo in kako
Odgovor:
MINUS
f. Ali je program del sankcije za storjeno dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali je mogoče sodelovati v programu pred obsodbo (med preiskavo ali sojenjem)? Ali se lahko potencialni povzročitelji pridružijo programu, preden storijo kaznivo dejanje?
Odgovor:
f. Ali je program del sankcije za storjeno dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali je mogoče sodelovati v programu pred obsodbo (med preiskavo ali sojenjem)? Ali se lahko potencialni povzročitelji pridružijo programu, preden storijo kaznivo dejanje?
Odgovor:
MINUS
g. Ali obstajajo statistični podatki o ponovitvi kaznivih dejanj povzročiteljev, ki so opravili program? Ali se lahko povzročitelji ponovno pridružijo programu (po tem, ko so zaključili program in so ponovno storili nasilje nad ženskami ali v družini)?
Odgovor:
g. Ali obstajajo statistični podatki o ponovitvi kaznivih dejanj povzročiteljev, ki so opravili program? Ali se lahko povzročitelji ponovno pridružijo programu (po tem, ko so zaključili program in so ponovno storili nasilje nad ženskami ali v družini)?
Odgovor:
MINUS
h. Ali obstajajo podatki o povzročiteljih, ki vstopajo v program in podatki o povzročiteljih, ki so zaključili program (starost, poklic, vrsta nasilja, pretekle obsodbe, zaposlitveni status, socialno ozadje, itd.)?
Odgovor:
h. Ali obstajajo podatki o povzročiteljih, ki vstopajo v program in podatki o povzročiteljih, ki so zaključili program (starost, poklic, vrsta nasilja, pretekle obsodbe, zaposlitveni status, socialno ozadje, itd.)?
Odgovor:
MINUS
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.