![]() |
SLO |
2015 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzroÄitelji nasilja |
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ali podporo programov za uÄenje storilcev nasilja v družini o nenasilnem vedenju v medosebnih odnosih z namenom prepreÄevanja nadaljnjega nasilja in spreminjanja nasilnih vedenjskih vzorcev. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ali podporo programom, katerih namen je prepreÄiti storilcem, posebej spolnim prestopnikom, da bi ponovili dejanje. 3. Pri sprejemanju ukrepov iz prvega in drugega odstavka pogodbenice zagotovijo, da so varnost, podpora in Älovekove pravice žrtev glavna skrb in da se, kadar je to primerno, ti programi vzpostavijo in izvajajo v tesnem sodelovanju s strokovnimi službami za podporo žrtvam. |
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
Splošna ocena 16. člena Preventivno delovanje in programi za delo s povzroÄitelji nasilja |
Primerjava med državami 16. člena Preventivno delovanje in programi za delo s povzroÄitelji nasilja |
VPRAŠANJA |
a. Ali obstajajo programi za povzroÄitelje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdaj so se zaÄeli? Kdo vodi te programe? Ali je program akreditiran, in Äe je, navedite, kdo ga akreditira. Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. Ali so bili ti programi spremljani in/ali vrednoteni? Prosimo, navedite. Kdo financira te programe? Koliko povzroÄiteljev je sodelovalo v programih? Kako dolgo programi trajajo? Kdo so izvajalke/izvajalci (poklic, zahtevane izkušnje, ali so se udeležili posebnih, zahtevanih treningov, ali so izvajalci moški ali ženske)? |
Odgovor: V Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 je doloÄeno, da nacionalni program vsebuje tudi preventivno dejavnost. Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20142 zajema strategijo dela s povzroÄiteljem nasilja v družini. Programe za povzroÄitelje izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo in FranÄiškanski družinski inštitut. Glede napotitve povzroÄiteljev nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije smo organizacije3 v novelo ZPND predlagale, da zakon z namenom poveÄevanja varnosti žrtev in prepreÄevanja nadaljnjega nasilja predpiše nov ukrep, ki bi ga izreklo sodišÄe, in sicer napotitev povzroÄiteljev nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Za prepreÄevanje nasilja v družni namreÄ ne zadostuje zgolj pomoÄ Å¾rtvam, temveÄ tudi poglobljeno delo s povzroÄitelji nasilja (ter seveda dosledno izvajanje preventive). PovzroÄitelji nasilja sami od sebe v veÄini primerov niso motivirani za vkljuÄitev v ustrezne programe, zato mora motivacija priti od zunaj. Prav tako ne zadostuje sama napotitev, temveÄ mora biti na obiskovanje programa vezana tudi primerna sankcija (kot, npr. pri varstvenem nadzorstvu). |
a. Ali obstajajo programi za povzroÄitelje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdaj so se zaÄeli? Kdo vodi te programe? Ali je program akreditiran, in Äe je, navedite, kdo ga akreditira. Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. Ali so bili ti programi spremljani in/ali vrednoteni? Prosimo, navedite. Kdo financira te programe? Koliko povzroÄiteljev je sodelovalo v programih? Kako dolgo programi trajajo? Kdo so izvajalke/izvajalci (poklic, zahtevane izkušnje, ali so se udeležili posebnih, zahtevanih treningov, ali so izvajalci moški ali ženske)? |
Odgovor: V Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 je doloÄeno, da nacionalni program vsebuje tudi preventivno dejavnost. Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20142 zajema strategijo dela s povzroÄiteljem nasilja v družini. Programe za povzroÄitelje izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo in FranÄiškanski družinski inštitut. Glede napotitve povzroÄiteljev nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije smo organizacije3 v novelo ZPND predlagale, da zakon z namenom poveÄevanja varnosti žrtev in prepreÄevanja nadaljnjega nasilja predpiše nov ukrep, ki bi ga izreklo sodišÄe, in sicer napotitev povzroÄiteljev nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Za prepreÄevanje nasilja v družni namreÄ ne zadostuje zgolj pomoÄ Å¾rtvam, temveÄ tudi poglobljeno delo s povzroÄitelji nasilja (ter seveda dosledno izvajanje preventive). PovzroÄitelji nasilja sami od sebe v veÄini primerov niso motivirani za vkljuÄitev v ustrezne programe, zato mora motivacija priti od zunaj. Prav tako ne zadostuje sama napotitev, temveÄ mora biti na obiskovanje programa vezana tudi primerna sankcija (kot, npr. pri varstvenem nadzorstvu). Na podlagi 14. Älena ZPND CSD napoti povzroÄitelja nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter NVO: (1) Center za socialno delo nudi žrtvi in povzroÄitelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri Äemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoroÄno varnost, z odpravo vzrokov oziroma okolišÄin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja. (2) Center za socialno delo lahko napoti povzroÄitelja nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. CSD ali sodišÄe lahko napoti povzroÄitelja nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter NVO, pri Äemer pa zakon ne predvideva financiranja takšnih programov. NVO tako nalaga obveznost in odgovornost, ne ustvarja pa pogojev za njihovo izvedbo4. Vendarle Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20145 predvideva, da bodo »prihodnji razpisi … usmerjeni v spodbujanje novih oblik pomoÄi za žrtve nasilja s posebnimi potrebami in programov za delo s povzroÄitelji nasilja. Naslednja socialnovarstvena resolucija bo sledila nadaljnjemu razvoju mreže nevladnih organizacij za potrebe prepreÄevanja nasilja v družini.« Eden od ciljev Resolucije o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-2014 je tudi spodbujati raznovrstnost, enakomerno dostopnost, razvoj in kakovostno izvajanje programov dela s povzroÄitelji nasilja. Resolucija pa doloÄa še strategijo dela s povzroÄiteljem nasilja v družini: Izdelati je treba razliÄne programe za delo s povzroÄitelji nasilja v družini in spodbujati vkljuÄevanje v obstojeÄe programe. KljuÄne naloge: – vzpostaviti mrežo programov za pomoÄ povzroÄiteljem nasilja; – kadar se nasilje v družini pojavlja v povezavi s Äezmernim uživanjem alkohola, je povzroÄitelj usmerjen na zdravljenje odvisnosti od alkohola in v programe na podroÄju nasilja; – kadar se nasilje v družini pojavlja v povezavi s Äezmernim uživanjem prepovedanih drog, je smiselno napotiti povzroÄitelja na zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in v programe na podroÄju nasilja; – poveÄanje obsega sredstev iz državnega proraÄuna za javni razpis za programe dela s povzroÄitelji nasilja; – vzpostaviti programe pomoÄi nasilnim otrokom in mladostnikom v šolah, da nasilje opustijo ter ostanejo v šolskem sistemu in zakljuÄijo šolanje. Nosilci: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport. Na Društvu za nenasilno komunikacijo6 od leta 2004 izvajajo program Trening socialnih vešÄin za moške, ki povzroÄajo nasilje nad ženskami7. Program se je skozi Äas širil in trenutno poteka v sedmih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Celje, Nova Gorica, Murska sobota, Slovenj Gradec, Koper, Novo mesto), vanj je bilo v letu 20148 vkljuÄenih 370 uporabnikov, od tega se je približno pet uporabnikov ponovno vkljuÄilo v program, zaradi ponovitve nasilja. Program financirajo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij nekatere obÄine (Mestna obÄina Ljubljana, Mestna obÄina Celje, Mestna obÄina Novo mesto, Mestna obÄina Koper in nekatere druge obÄine)9. Program izhaja iz potrebe po delu z uporabniki, ki povzroÄajo nasilje nad ženskami, a se sami ne bi odloÄili za vkljuÄitev v proces spreminjanja svojih prepriÄanj in nasilnih vedenj. Splošna ocena je, da se v programe dela s povzroÄitelji nasilja vkljuÄujejo predvsem uporabniki, ki so zunanje motivirani. To pomeni, da se v programe vkljuÄijo na predlog državnih institucij10. Program je notranje in zunanje evalviran. Notranja evalvacija: pred vkljuÄitvijo v program se vsak uporabnik sestane s svetovalko ali svetovalcem, ki je prisoten na vseh predavanjih in spremlja delo posameznega uporabnika. Uporabniku se razložijo pravila in priÄakovanja, vpraša se ga po njegovih priÄakovanjih. Ko uporabnik zakljuÄi s programom, to pomeni da se udeleži in je aktiven na vseh dvanajstih sreÄanjih, se ponovno sestane s svetovalko ali svetovalcem. Na zakljuÄnem sreÄanju preverijo uporabnikovo izkušnjo z udeležbo v programu, pogovorijo se o možnostih in interesu za nadaljnjo vkljuÄenost v druge programe društva. Po zakljuÄnem razgovoru se povežejo z institucijo, ki je uporabnika napotila, z namenom, da preverijo, Äe so v stiku z žensko, do katere je uporabnik povzroÄal nasilje in kakšne so informacije o ne/povzroÄanju nasilja z njene strani. Mnenje svetovalke ali svetovalca o spremembi prepriÄanj in vedenja posameznega uporabnika je napisano v kratkem poroÄilu, ki ga arhiviramo za lastne potrebe. Zunanja evalvacija: Uporabniki ob vstopu in izstopu iz programa izpolnijo standardizirane evalvacijske vprašalnike, ki so jih pripravili skupaj s sodelavkami in sodelavci ISV. Na Društvu za nenasilno komunikacijo izvajajo še naslednja programa: Svetovalno delo z osebami, ki povzroÄajo nasilje in Zmorem drugaÄe - vodena skupina za mlade fante, ki se vedejo nasilno11. |
b. Ali program spodbuja povzroÄitelje, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in zahteva, da se vprašajo o svojem vedenju in stališÄih do žensk? Prosimo, pojasnite kako. Kako je v tem programu uporabljen teoretiÄni/konceptualni okvir nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali se k nasilju nad ženskami in nasilju v družini pristopi iz vidika neenakosti spolov in je nasilje izrecno predstavljeno kot kršenje Älovekovih pravic in oblika diskriminacije? Ali program obravnava širok spekter posledic za žrtve in družino – zlasti za otroke, kot tudi za družbo na splošno? Prosimo, navedite informacije in jih doloÄite. |
Odgovor: Program Trening socialnih vešÄin za moške, ki povzroÄajo nasilje nad ženskami Društva za nenasilno komunikacij10 izhaja iz potrebe po organiziranju programa za zaÄetno motivacijo uporabnikov, ki povzroÄajo nasilje nad ženskami in se ne želijo vkljuÄiti v individualno svetovanje oz. je zanje ustreznejša oblika dela v skupini. Program v veÄji meri temelji na ukrepih državnih institucij, ki poveÄujejo zunanjo motivacijo uporabnika za spremembo nasilnega vedenja. Na Društvu za nenasilno komunikacijo menijo, da se državne institucije zaradi izvajanja programa pogosteje odloÄajo za izrekanje ukrepov povzroÄiteljem, s katerimi obenem poveÄujejo varnost žrtev in odgovornost povzroÄiteljev nasilja. ZnaÄilnost programa je posredovanje znanj in spoznanj o nasilju nad ženskami, ki jih uporabnikom posreduje svetovalka ali svetovalec. Program nudi pomembno možnost za uporabnike, ki so manj notranje motivirani za spremembo nasilnega vedenja, ali ko so šele na zaÄetku prepoznavanja problema nasilja, ter za poveÄevanje varnosti žrtve nasilja. Poleg tega program nudi alternativo zaporni, denarni ali drugi obliki kazni in daje povzroÄitelju nasilja možnost odloÄitve. S sodelovanjem v programu dobi uporabnik možnost uvida v dinamiko nasilnega vedenja in informacije o drugaÄnih možnostih ravnanja, ki mu lahko omogoÄijo boljše socialno funkcioniranje. Program je vsebinsko zastavljen na naÄin, da bi moški, ki uporabljajo nasilje nad ženskami prepoznali kako doloÄene vrednote, stereotipi delujejo v odnosu do žensk in posamezniku z zmotnimi prepriÄanji dajejo dovoljenje za uporabo nasilja. V predavanjih in treningih z naslovi: »Nasilje nad ženskami«, »Dinamika nasilnega naÄina vedenja«, »Mit o romantiÄni ljubezni«, »Dovoljena in prepovedana Äustva«, »Posesivnost in ljubosumje«, »Prevzemanje odgovornosti za nasilje«, »Razlike med spoloma in zakaj niso resniÄne«, »Enakopravno partnerstvo«, »Dober oÄe in kako drugaÄe kot naši starši«, »Spoznavanje svojih potreb«, »Reševanje konfliktov«, dajejo uporabniku jasne informacije, da je nasilje nauÄeno vedenje, da je za povzroÄanje nasilja odgovoren samo tisti, ki ga povzroÄa. Uporabniki dobijo jasna navodila, kakšno vedenje bi bilo primerno10. Vsebina programa zajema individualno in skupinsko delo na osebnem programu odgovornosti povzroÄiteljevega naÄina vedenja z namenom, da povzroÄitelj uvidi svoj naÄin vedenja in preneha povzroÄati nasilje. V tem delu uporabnikom predstavimo vse pojavne oblike nasilja, uÄimo se prepoznavanja nasilja v uporabnikovem življenju in pomenu varnosti – ne povzroÄanja nasilja za ženske in otroke, žrtve nasilja10. |
b. Ali program spodbuja povzroÄitelje, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in zahteva, da se vprašajo o svojem vedenju in stališÄih do žensk? Prosimo, pojasnite kako. Kako je v tem programu uporabljen teoretiÄni/konceptualni okvir nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali se k nasilju nad ženskami in nasilju v družini pristopi iz vidika neenakosti spolov in je nasilje izrecno predstavljeno kot kršenje Älovekovih pravic in oblika diskriminacije? Ali program obravnava širok spekter posledic za žrtve in družino – zlasti za otroke, kot tudi za družbo na splošno? Prosimo, navedite informacije in jih doloÄite. |
Odgovor: Program Trening socialnih vešÄin za moške, ki povzroÄajo nasilje nad ženskami Društva za nenasilno komunikacij10 izhaja iz potrebe po organiziranju programa za zaÄetno motivacijo uporabnikov, ki povzroÄajo nasilje nad ženskami in se ne želijo vkljuÄiti v individualno svetovanje oz. je zanje ustreznejša oblika dela v skupini. Program v veÄji meri temelji na ukrepih državnih institucij, ki poveÄujejo zunanjo motivacijo uporabnika za spremembo nasilnega vedenja. Na Društvu za nenasilno komunikacijo menijo, da se državne institucije zaradi izvajanja programa pogosteje odloÄajo za izrekanje ukrepov povzroÄiteljem, s katerimi obenem poveÄujejo varnost žrtev in odgovornost povzroÄiteljev nasilja. ZnaÄilnost programa je posredovanje znanj in spoznanj o nasilju nad ženskami, ki jih uporabnikom posreduje svetovalka ali svetovalec. Program nudi pomembno možnost za uporabnike, ki so manj notranje motivirani za spremembo nasilnega vedenja, ali ko so šele na zaÄetku prepoznavanja problema nasilja, ter za poveÄevanje varnosti žrtve nasilja. Poleg tega program nudi alternativo zaporni, denarni ali drugi obliki kazni in daje povzroÄitelju nasilja možnost odloÄitve. S sodelovanjem v programu dobi uporabnik možnost uvida v dinamiko nasilnega vedenja in informacije o drugaÄnih možnostih ravnanja, ki mu lahko omogoÄijo boljše socialno funkcioniranje. Program je vsebinsko zastavljen na naÄin, da bi moški, ki uporabljajo nasilje nad ženskami prepoznali kako doloÄene vrednote, stereotipi delujejo v odnosu do žensk in posamezniku z zmotnimi prepriÄanji dajejo dovoljenje za uporabo nasilja. V predavanjih in treningih z naslovi: »Nasilje nad ženskami«, »Dinamika nasilnega naÄina vedenja«, »Mit o romantiÄni ljubezni«, »Dovoljena in prepovedana Äustva«, »Posesivnost in ljubosumje«, »Prevzemanje odgovornosti za nasilje«, »Razlike med spoloma in zakaj niso resniÄne«, »Enakopravno partnerstvo«, »Dober oÄe in kako drugaÄe kot naši starši«, »Spoznavanje svojih potreb«, »Reševanje konfliktov«, dajejo uporabniku jasne informacije, da je nasilje nauÄeno vedenje, da je za povzroÄanje nasilja odgovoren samo tisti, ki ga povzroÄa. Uporabniki dobijo jasna navodila, kakšno vedenje bi bilo primerno10. Vsebina programa zajema individualno in skupinsko delo na osebnem programu odgovornosti povzroÄiteljevega naÄina vedenja z namenom, da povzroÄitelj uvidi svoj naÄin vedenja in preneha povzroÄati nasilje. V tem delu uporabnikom predstavimo vse pojavne oblike nasilja, uÄimo se prepoznavanja nasilja v uporabnikovem življenju in pomenu varnosti – ne povzroÄanja nasilja za ženske in otroke, žrtve nasilja10. |
c. Ali izvajalke/izvajalci, ki naÄrtujejo/vodijo program sodelujejo z društvi za pomoÄ Å¾enskam, organi pregona, sodstvom in službami, ki spremljajo pogojne izpuste ter službami za varstvo otrok, da bi zagotovili varnosti žrtev in otrok? ÄŒe je odgovor da, prosimo, pojasnite naÄin sodelovanja (redna posvetovanja, pripravna sreÄanja, ad hoc dogodki itd.). Ali se je usklajevanje zgodilo pred zaÄetkom izvajanja programov, po ali med izvajanjem programov? |
Odgovor: Izvajalke/izvajalci sodelujejo z drugimi organizacijami glede na vsak posamiÄen primer. |
c. Ali izvajalke/izvajalci, ki naÄrtujejo/vodijo program sodelujejo z društvi za pomoÄ Å¾enskam, organi pregona, sodstvom in službami, ki spremljajo pogojne izpuste ter službami za varstvo otrok, da bi zagotovili varnosti žrtev in otrok? ÄŒe je odgovor da, prosimo, pojasnite naÄin sodelovanja (redna posvetovanja, pripravna sreÄanja, ad hoc dogodki itd.). Ali se je usklajevanje zgodilo pred zaÄetkom izvajanja programov, po ali med izvajanjem programov? |
Odgovor: Izvajalke/izvajalci sodelujejo z drugimi organizacijami glede na vsak posamiÄen primer. |
d. Ali je udeležba v programu prostovoljna ali je zahtevana s strani sodišÄa ali drugega organa? Preden povzroÄitelj priÄne s programom, ali kdorkoli od ustreznih organov ali organizacij predhodno oceni varnost žrtev? ÄŒe je odgovor pritrdilen, kdo naredi oceno in na podlagi kakšnih meril? |
Odgovor: Informacije o vkljuÄitvi, zakljuÄku, predÄasnem konÄanju uporabnika v program na Društvu za nenasilno komunikacijo posredujejo instituciji, ki je uporabnika napotila. Pristojnemu CSD posredujejo informacije o tem, ali se je uporabnik vkljuÄil, ali v programu sodeluje, ga je zakljuÄil ali predÄasno konÄal. Prav tako posredujejo informacije o nasilju (grožnje, ali prevzema odgovornost) in lahko podajo oceno ponovitvene nevarnosti. Prav tako sodelujejo na multidisciplinarnih timskih sestankih. Žrtvam nasilja omogoÄajo posredovanje informacije o sodelovanju povzroÄitelja v programu12. |
d. Ali je udeležba v programu prostovoljna ali je zahtevana s strani sodišÄa ali drugega organa? Preden povzroÄitelj priÄne s programom, ali kdorkoli od ustreznih organov ali organizacij predhodno oceni varnost žrtev? ÄŒe je odgovor pritrdilen, kdo naredi oceno in na podlagi kakšnih meril? |
Odgovor: Informacije o vkljuÄitvi, zakljuÄku, predÄasnem konÄanju uporabnika v program na Društvu za nenasilno komunikacijo posredujejo instituciji, ki je uporabnika napotila. Pristojnemu CSD posredujejo informacije o tem, ali se je uporabnik vkljuÄil, ali v programu sodeluje, ga je zakljuÄil ali predÄasno konÄal. Prav tako posredujejo informacije o nasilju (grožnje, ali prevzema odgovornost) in lahko podajo oceno ponovitvene nevarnosti. Prav tako sodelujejo na multidisciplinarnih timskih sestankih. Žrtvam nasilja omogoÄajo posredovanje informacije o sodelovanju povzroÄitelja v programu12. |
e. Kdo spremlja povzroÄitelje, ko zakljuÄijo program? ÄŒe jih kdo, prosimo, pojasnite, kako in kaj je podlaga za spremljanje povzroÄitelja (sodna odloÄba itd.). Ali so povzroÄitelji dolžni poroÄati strokovnjakinjam/strokovnjakom in ali so dolžni sodelovati v drugih vrstah programov itd.? Prosimo, razložite. Kako so zbrane informacije o obnašanju povzroÄitelja po tem ko konÄa program? Ali je žrtev obvešÄena o tem? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite, kdo stopi v stik z žrtvijo in kako |
Odgovor: PovzroÄitelje nasilja z namenom, da bi ugotovili pojavnost nasilja, po konÄanem programu na Društvu za nenasilno komunikacijo ne spremljajo, vendar pa se uporabniki lahko ponovno vkljuÄijo v program. Dostopa do uradnih evidenc o tem, ali so uporabniki ponovno povzroÄali nasilje nimajo (ukrepi PP, prijave nasilja itd..)13. |
e. Kdo spremlja povzroÄitelje, ko zakljuÄijo program? ÄŒe jih kdo, prosimo, pojasnite, kako in kaj je podlaga za spremljanje povzroÄitelja (sodna odloÄba itd.). Ali so povzroÄitelji dolžni poroÄati strokovnjakinjam/strokovnjakom in ali so dolžni sodelovati v drugih vrstah programov itd.? Prosimo, razložite. Kako so zbrane informacije o obnašanju povzroÄitelja po tem ko konÄa program? Ali je žrtev obvešÄena o tem? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite, kdo stopi v stik z žrtvijo in kako |
Odgovor: PovzroÄitelje nasilja z namenom, da bi ugotovili pojavnost nasilja, po konÄanem programu na Društvu za nenasilno komunikacijo ne spremljajo, vendar pa se uporabniki lahko ponovno vkljuÄijo v program. Dostopa do uradnih evidenc o tem, ali so uporabniki ponovno povzroÄali nasilje nimajo (ukrepi PP, prijave nasilja itd..)13. |
f. Ali je program del sankcije za storjeno dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali je mogoÄe sodelovati v programu pred obsodbo (med preiskavo ali sojenjem)? Ali se lahko potencialni povzroÄitelji pridružijo programu, preden storijo kaznivo dejanje? |
Odgovor: Na podatke Äakamo. |
f. Ali je program del sankcije za storjeno dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali je mogoÄe sodelovati v programu pred obsodbo (med preiskavo ali sojenjem)? Ali se lahko potencialni povzroÄitelji pridružijo programu, preden storijo kaznivo dejanje? |
Odgovor: Na podatke Äakamo. |
g. Ali obstajajo statistiÄni podatki o ponovitvi kaznivih dejanj povzroÄiteljev, ki so opravili program? Ali se lahko povzroÄitelji ponovno pridružijo programu (po tem, ko so zakljuÄili program in so ponovno storili nasilje nad ženskami ali v družini)? |
Odgovor: Na podatke Äakamo. |
g. Ali obstajajo statistiÄni podatki o ponovitvi kaznivih dejanj povzroÄiteljev, ki so opravili program? Ali se lahko povzroÄitelji ponovno pridružijo programu (po tem, ko so zakljuÄili program in so ponovno storili nasilje nad ženskami ali v družini)? |
Odgovor: Na podatke Äakamo. |
h. Ali obstajajo podatki o povzroÄiteljih, ki vstopajo v program in podatki o povzroÄiteljih, ki so zakljuÄili program (starost, poklic, vrsta nasilja, pretekle obsodbe, zaposlitveni status, socialno ozadje, itd.)? |
Odgovor: O vkljuÄenih uporabnikih na Društvu za nenasilno komunikacijo zbirajo naslednje podatke: starost, izobrazba, zaposlitveni status, ali je v obdobju zadnjih petih let bil udeležen v sodnih postopkih (kazenski, postopki po Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini, razveza, dodelitev, predodelitev otrok, neplaÄevanje preživnine), ali je uporabniku bila izreÄena prepoved približevanja (kolikokrat, za koliko Äasa, po katerem zakonu (Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku), ali je bil v priporu, ali ima prepoved stikov, ali ima stike pod nadzorom tretje osebe, ali mu je izreÄena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, ali je bil v preteklosti obsojen zaradi nasilja). Prav tako še informacije o nasilju: naÄini nasilnega vedenja, zaÄetek nasilnega vedenja, pogostost, povzroÄene poškodbe, do koga je povzroÄal nasilje14. Programi za povzroÄitelje bi morali biti po mnenju nevladnih organizacij nujno izvajani tudi v zavodih za prestajanje zaporne kazni. Verjetnost ponavljanja vedenjskih vzorcev koncu prestane kazni je brez strokovnega, sistematiÄnega pristopa k problemu visoka, zato je potrebno tako v Äasu prestajanja zaporne kazni, kot tudi v Äasu trajanja pogojne obsodbe povzroÄitelju nujno zagotavljati primerno obravnavo, pod nadzorom. Medinstitucionalno sodelovanje se tako zopet pokaže kot nujna delitev nalog v sistemu in s tem veÄja uspešnost pri uresniÄevanju zakona in politik15. |
h. Ali obstajajo podatki o povzroÄiteljih, ki vstopajo v program in podatki o povzroÄiteljih, ki so zakljuÄili program (starost, poklic, vrsta nasilja, pretekle obsodbe, zaposlitveni status, socialno ozadje, itd.)? |
Odgovor: O vkljuÄenih uporabnikih na Društvu za nenasilno komunikacijo zbirajo naslednje podatke: starost, izobrazba, zaposlitveni status, ali je v obdobju zadnjih petih let bil udeležen v sodnih postopkih (kazenski, postopki po Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini, razveza, dodelitev, predodelitev otrok, neplaÄevanje preživnine), ali je uporabniku bila izreÄena prepoved približevanja (kolikokrat, za koliko Äasa, po katerem zakonu (Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku), ali je bil v priporu, ali ima prepoved stikov, ali ima stike pod nadzorom tretje osebe, ali mu je izreÄena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, ali je bil v preteklosti obsojen zaradi nasilja). Prav tako še informacije o nasilju: naÄini nasilnega vedenja, zaÄetek nasilnega vedenja, pogostost, povzroÄene poškodbe, do koga je povzroÄal nasilje14. Programi za povzroÄitelje bi morali biti po mnenju nevladnih organizacij nujno izvajani tudi v zavodih za prestajanje zaporne kazni. Verjetnost ponavljanja vedenjskih vzorcev koncu prestane kazni je brez strokovnega, sistematiÄnega pristopa k problemu visoka, zato je potrebno tako v Äasu prestajanja zaporne kazni, kot tudi v Äasu trajanja pogojne obsodbe povzroÄitelju nujno zagotavljati primerno obravnavo, pod nadzorom. Medinstitucionalno sodelovanje se tako zopet pokaže kot nujna delitev nalog v sistemu in s tem veÄja uspešnost pri uresniÄevanju zakona in politik15. |
[1] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, Ur. l. RS, št. 83/12. [3] Predlogi za spremembo Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini, usklajeni med nevladnimi organizacijami (2015). Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Dostopno preko: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/novice/2015-07-22-spremembezpnd.pdf, 25. 11. 2015. [4] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu prepreÄevanja nasilja v družini. PoroÄilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [5] Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, Ur. l. RS, št. 83/12. [6] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014). [7] V nadaljevanju TSV. [8] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (5. 10. 2015). [9] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014). [10] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014). [11] Spletna stran Društva za nenasilno komunikacijo. Dostopno preko: http://www.drustvo-dnk.si/dejavnosti/storilci-in-storilke-nasilja.html, 24. 11. 2015. [12] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014). [13] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014). [14] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014). [15] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu prepreÄevanja nasilja v družini. PoroÄilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. |