Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče 		27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost 		45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ali podporo programov za učenje storilcev nasilja v družini o nenasilnem vedenju v medosebnih odnosih z namenom preprečevanja nadaljnjega nasilja in spreminjanja nasilnih vedenjskih vzorcev.

2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ali podporo programom, katerih namen je preprečiti storilcem, posebej spolnim prestopnikom, da bi ponovili dejanje.

3. Pri sprejemanju ukrepov iz prvega in drugega odstavka pogodbenice zagotovijo, da so varnost, podpora in človekove pravice žrtev glavna skrb in da se, kadar je to primerno, ti programi vzpostavijo in izvajajo v tesnem sodelovanju s strokovnimi službami za podporo žrtvam.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 16. člena Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
Primerjava med državami 16. člena Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
VPRAŠANJA
 
a. Ali obstajajo programi za povzročitelje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdaj so se začeli? Kdo vodi te programe? Ali je program akreditiran, in če je, navedite, kdo ga akreditira. Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. Ali so bili ti programi spremljani in/ali vrednoteni? Prosimo, navedite. Kdo financira te programe? Koliko povzročiteljev je sodelovalo v programih? Kako dolgo programi trajajo? Kdo so izvajalke/izvajalci (poklic, zahtevane izkušnje, ali so se udeležili posebnih, zahtevanih treningov, ali so izvajalci moški ali ženske)?
Odgovor: V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je določeno, da nacionalni program vsebuje tudi preventivno dejavnost. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20142 zajema strategijo dela s povzročiteljem nasilja v družini. Programe za povzročitelje izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo in Frančiškanski družinski inštitut.

Glede napotitve povzročiteljev nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije smo organizacije3 v novelo ZPND predlagale, da zakon z namenom povečevanja varnosti žrtev in preprečevanja nadaljnjega nasilja predpiše nov ukrep, ki bi ga izreklo sodišče, in sicer napotitev povzročiteljev nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Za preprečevanje nasilja v družni namreč ne zadostuje zgolj pomoč žrtvam, temveč tudi poglobljeno delo s povzročitelji nasilja (ter seveda dosledno izvajanje preventive). Povzročitelji nasilja sami od sebe v večini primerov niso motivirani za vključitev v ustrezne programe, zato mora motivacija priti od zunaj. Prav tako ne zadostuje sama napotitev, temveč mora biti na obiskovanje programa vezana tudi primerna sankcija (kot, npr. pri varstvenem nadzorstvu).
PLUS
a. Ali obstajajo programi za povzročitelje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdaj so se začeli? Kdo vodi te programe? Ali je program akreditiran, in če je, navedite, kdo ga akreditira. Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. Ali so bili ti programi spremljani in/ali vrednoteni? Prosimo, navedite. Kdo financira te programe? Koliko povzročiteljev je sodelovalo v programih? Kako dolgo programi trajajo? Kdo so izvajalke/izvajalci (poklic, zahtevane izkušnje, ali so se udeležili posebnih, zahtevanih treningov, ali so izvajalci moški ali ženske)?
Odgovor: V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je določeno, da nacionalni program vsebuje tudi preventivno dejavnost. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20142 zajema strategijo dela s povzročiteljem nasilja v družini. Programe za povzročitelje izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo in Frančiškanski družinski inštitut.

Glede napotitve povzročiteljev nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije smo organizacije3 v novelo ZPND predlagale, da zakon z namenom povečevanja varnosti žrtev in preprečevanja nadaljnjega nasilja predpiše nov ukrep, ki bi ga izreklo sodišče, in sicer napotitev povzročiteljev nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Za preprečevanje nasilja v družni namreč ne zadostuje zgolj pomoč žrtvam, temveč tudi poglobljeno delo s povzročitelji nasilja (ter seveda dosledno izvajanje preventive). Povzročitelji nasilja sami od sebe v večini primerov niso motivirani za vključitev v ustrezne programe, zato mora motivacija priti od zunaj. Prav tako ne zadostuje sama napotitev, temveč mora biti na obiskovanje programa vezana tudi primerna sankcija (kot, npr. pri varstvenem nadzorstvu).

Na podlagi 14. člena ZPND CSD napoti povzročitelja nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter NVO:
(1) Center za socialno delo nudi žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri čemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja.
(2) Center za socialno delo lahko napoti povzročitelja nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. CSD ali sodišče lahko napoti povzročitelja nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter NVO, pri čemer pa zakon ne predvideva financiranja takšnih programov. NVO tako nalaga obveznost in odgovornost, ne ustvarja pa pogojev za njihovo izvedbo4.

Vendarle Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20145 predvideva, da bodo
»prihodnji razpisi … usmerjeni v spodbujanje novih oblik pomoči za žrtve nasilja s posebnimi potrebami in programov za delo s povzročitelji nasilja. Naslednja socialnovarstvena resolucija bo sledila nadaljnjemu razvoju mreže nevladnih organizacij za potrebe preprečevanja nasilja v družini.«
Eden od ciljev Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014 je tudi spodbujati raznovrstnost, enakomerno dostopnost, razvoj in kakovostno izvajanje programov dela s povzročitelji nasilja. Resolucija pa določa še strategijo dela s povzročiteljem nasilja v družini:
Izdelati je treba različne programe za delo s povzročitelji nasilja v družini in spodbujati vključevanje v obstoječe programe.

Ključne naloge:
– vzpostaviti mrežo programov za pomoč povzročiteljem nasilja;
– kadar se nasilje v družini pojavlja v povezavi s čezmernim uživanjem alkohola, je povzročitelj usmerjen na zdravljenje odvisnosti od alkohola in v programe na področju nasilja;
– kadar se nasilje v družini pojavlja v povezavi s čezmernim uživanjem prepovedanih drog, je smiselno napotiti povzročitelja na zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in v programe na področju nasilja;
– povečanje obsega sredstev iz državnega proračuna za javni razpis za programe dela s povzročitelji nasilja;
– vzpostaviti programe pomoči nasilnim otrokom in mladostnikom v šolah, da nasilje opustijo ter ostanejo v šolskem sistemu in zaključijo šolanje.
Nosilci: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport. Na Društvu za nenasilno komunikacijo6 od leta 2004 izvajajo program Trening socialnih veščin za moške, ki povzročajo nasilje nad ženskami7. Program se je skozi čas širil in trenutno poteka v sedmih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Celje, Nova Gorica, Murska sobota, Slovenj Gradec, Koper, Novo mesto), vanj je bilo v letu 20148 vključenih 370 uporabnikov, od tega se je približno pet uporabnikov ponovno vključilo v program, zaradi ponovitve nasilja.

Program financirajo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij nekatere občine (Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Celje, Mestna občina Novo mesto, Mestna občina Koper  in nekatere druge občine)9.

Program izhaja iz potrebe po delu z uporabniki, ki povzročajo nasilje nad ženskami, a se sami ne bi odločili za vključitev v proces spreminjanja svojih prepričanj in nasilnih vedenj. Splošna ocena je, da se v programe dela s povzročitelji nasilja vključujejo predvsem uporabniki, ki so zunanje motivirani. To pomeni, da se v programe vključijo na predlog državnih institucij10.

Program je notranje in zunanje evalviran. Notranja evalvacija: pred vključitvijo v program se vsak uporabnik sestane s svetovalko ali svetovalcem, ki je prisoten na vseh predavanjih in spremlja delo posameznega uporabnika. Uporabniku se razložijo pravila in pričakovanja, vpraša se ga po njegovih pričakovanjih. Ko uporabnik zaključi s programom, to pomeni da se udeleži in je aktiven na vseh dvanajstih srečanjih, se ponovno sestane s svetovalko ali svetovalcem. Na zaključnem srečanju preverijo uporabnikovo izkušnjo z udeležbo v programu, pogovorijo se o možnostih in interesu za nadaljnjo vključenost v druge programe društva. Po zaključnem razgovoru se povežejo z institucijo, ki je uporabnika napotila, z namenom, da preverijo, če so v stiku z žensko, do katere je uporabnik povzročal nasilje in kakšne so informacije o ne/povzročanju nasilja z njene strani. Mnenje svetovalke ali svetovalca o spremembi prepričanj in vedenja posameznega uporabnika je napisano v kratkem poročilu, ki ga arhiviramo za lastne potrebe. Zunanja evalvacija: Uporabniki ob vstopu in izstopu iz programa izpolnijo standardizirane evalvacijske vprašalnike, ki so jih pripravili skupaj s sodelavkami in sodelavci ISV.

Na Društvu za nenasilno komunikacijo izvajajo še naslednja programa: Svetovalno delo z osebami, ki povzročajo nasilje in Zmorem drugače - vodena skupina za mlade fante, ki se vedejo nasilno11.
MINUS
b. Ali program spodbuja povzročitelje, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in zahteva, da se vprašajo o svojem vedenju in stališčih do žensk? Prosimo, pojasnite kako. Kako je v tem programu uporabljen teoretični/konceptualni okvir nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali se k nasilju nad ženskami in nasilju v družini pristopi iz vidika neenakosti spolov in je nasilje izrecno predstavljeno kot kršenje človekovih pravic in oblika diskriminacije? Ali program obravnava širok spekter posledic za žrtve in družino – zlasti za otroke, kot tudi za družbo na splošno? Prosimo, navedite informacije in jih določite.
Odgovor: Program Trening socialnih veščin za moške, ki povzročajo nasilje nad ženskami Društva za nenasilno komunikacij10 izhaja iz potrebe po organiziranju programa za začetno motivacijo uporabnikov, ki povzročajo nasilje nad ženskami in se ne želijo vključiti v individualno svetovanje oz. je zanje ustreznejša oblika dela v skupini. Program v večji meri temelji na ukrepih državnih institucij, ki povečujejo zunanjo motivacijo uporabnika za spremembo nasilnega vedenja. Na Društvu za nenasilno komunikacijo menijo, da se državne institucije zaradi izvajanja programa pogosteje odločajo za izrekanje ukrepov povzročiteljem, s katerimi obenem povečujejo varnost žrtev in odgovornost povzročiteljev nasilja. Značilnost programa je posredovanje znanj in spoznanj o nasilju nad ženskami, ki jih uporabnikom posreduje svetovalka ali svetovalec. Program nudi pomembno možnost za uporabnike, ki so manj notranje motivirani  za spremembo nasilnega vedenja, ali ko so šele na začetku prepoznavanja problema nasilja, ter za povečevanje varnosti žrtve nasilja. Poleg tega program nudi alternativo zaporni, denarni ali drugi obliki kazni in daje povzročitelju nasilja možnost odločitve. S sodelovanjem v programu dobi uporabnik možnost uvida v dinamiko nasilnega vedenja in informacije o drugačnih možnostih ravnanja, ki mu lahko omogočijo boljše socialno funkcioniranje.

Program je vsebinsko zastavljen na način, da bi moški, ki uporabljajo nasilje nad ženskami prepoznali kako določene vrednote, stereotipi delujejo v odnosu do žensk in posamezniku z zmotnimi prepričanji dajejo dovoljenje za uporabo nasilja. V predavanjih in treningih z naslovi: »Nasilje nad ženskami«, »Dinamika nasilnega načina vedenja«, »Mit o romantični ljubezni«, »Dovoljena in prepovedana čustva«, »Posesivnost in ljubosumje«, »Prevzemanje odgovornosti za nasilje«, »Razlike med spoloma in zakaj niso resnične«, »Enakopravno partnerstvo«, »Dober oče in kako drugače kot naši starši«, »Spoznavanje svojih potreb«, »Reševanje konfliktov«, dajejo uporabniku jasne informacije, da je nasilje naučeno vedenje, da je za povzročanje nasilja odgovoren samo tisti, ki ga povzroča. Uporabniki dobijo jasna navodila, kakšno vedenje bi bilo primerno10.

Vsebina programa zajema individualno in skupinsko delo na osebnem programu odgovornosti povzročiteljevega načina vedenja z namenom, da povzročitelj uvidi svoj način vedenja in preneha povzročati nasilje. V tem delu uporabnikom predstavimo vse pojavne oblike nasilja, učimo se prepoznavanja nasilja v uporabnikovem življenju in pomenu varnosti – ne povzročanja nasilja za ženske in otroke, žrtve nasilja10.
b. Ali program spodbuja povzročitelje, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in zahteva, da se vprašajo o svojem vedenju in stališčih do žensk? Prosimo, pojasnite kako. Kako je v tem programu uporabljen teoretični/konceptualni okvir nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali se k nasilju nad ženskami in nasilju v družini pristopi iz vidika neenakosti spolov in je nasilje izrecno predstavljeno kot kršenje človekovih pravic in oblika diskriminacije? Ali program obravnava širok spekter posledic za žrtve in družino – zlasti za otroke, kot tudi za družbo na splošno? Prosimo, navedite informacije in jih določite.
Odgovor: Program Trening socialnih veščin za moške, ki povzročajo nasilje nad ženskami Društva za nenasilno komunikacij10 izhaja iz potrebe po organiziranju programa za začetno motivacijo uporabnikov, ki povzročajo nasilje nad ženskami in se ne želijo vključiti v individualno svetovanje oz. je zanje ustreznejša oblika dela v skupini. Program v večji meri temelji na ukrepih državnih institucij, ki povečujejo zunanjo motivacijo uporabnika za spremembo nasilnega vedenja. Na Društvu za nenasilno komunikacijo menijo, da se državne institucije zaradi izvajanja programa pogosteje odločajo za izrekanje ukrepov povzročiteljem, s katerimi obenem povečujejo varnost žrtev in odgovornost povzročiteljev nasilja. Značilnost programa je posredovanje znanj in spoznanj o nasilju nad ženskami, ki jih uporabnikom posreduje svetovalka ali svetovalec. Program nudi pomembno možnost za uporabnike, ki so manj notranje motivirani  za spremembo nasilnega vedenja, ali ko so šele na začetku prepoznavanja problema nasilja, ter za povečevanje varnosti žrtve nasilja. Poleg tega program nudi alternativo zaporni, denarni ali drugi obliki kazni in daje povzročitelju nasilja možnost odločitve. S sodelovanjem v programu dobi uporabnik možnost uvida v dinamiko nasilnega vedenja in informacije o drugačnih možnostih ravnanja, ki mu lahko omogočijo boljše socialno funkcioniranje.

Program je vsebinsko zastavljen na način, da bi moški, ki uporabljajo nasilje nad ženskami prepoznali kako določene vrednote, stereotipi delujejo v odnosu do žensk in posamezniku z zmotnimi prepričanji dajejo dovoljenje za uporabo nasilja. V predavanjih in treningih z naslovi: »Nasilje nad ženskami«, »Dinamika nasilnega načina vedenja«, »Mit o romantični ljubezni«, »Dovoljena in prepovedana čustva«, »Posesivnost in ljubosumje«, »Prevzemanje odgovornosti za nasilje«, »Razlike med spoloma in zakaj niso resnične«, »Enakopravno partnerstvo«, »Dober oče in kako drugače kot naši starši«, »Spoznavanje svojih potreb«, »Reševanje konfliktov«, dajejo uporabniku jasne informacije, da je nasilje naučeno vedenje, da je za povzročanje nasilja odgovoren samo tisti, ki ga povzroča. Uporabniki dobijo jasna navodila, kakšno vedenje bi bilo primerno10.

Vsebina programa zajema individualno in skupinsko delo na osebnem programu odgovornosti povzročiteljevega načina vedenja z namenom, da povzročitelj uvidi svoj način vedenja in preneha povzročati nasilje. V tem delu uporabnikom predstavimo vse pojavne oblike nasilja, učimo se prepoznavanja nasilja v uporabnikovem življenju in pomenu varnosti – ne povzročanja nasilja za ženske in otroke, žrtve nasilja10.
MINUS
c. Ali izvajalke/izvajalci, ki načrtujejo/vodijo program sodelujejo z društvi za pomoč ženskam, organi pregona, sodstvom in službami, ki spremljajo pogojne izpuste ter službami za varstvo otrok, da bi zagotovili varnosti žrtev in otrok? Če je odgovor da, prosimo, pojasnite način sodelovanja (redna posvetovanja, pripravna srečanja, ad hoc dogodki itd.). Ali se je usklajevanje zgodilo pred začetkom izvajanja programov, po ali med izvajanjem programov?
Odgovor: Izvajalke/izvajalci sodelujejo z drugimi organizacijami glede na vsak posamičen primer.
c. Ali izvajalke/izvajalci, ki načrtujejo/vodijo program sodelujejo z društvi za pomoč ženskam, organi pregona, sodstvom in službami, ki spremljajo pogojne izpuste ter službami za varstvo otrok, da bi zagotovili varnosti žrtev in otrok? Če je odgovor da, prosimo, pojasnite način sodelovanja (redna posvetovanja, pripravna srečanja, ad hoc dogodki itd.). Ali se je usklajevanje zgodilo pred začetkom izvajanja programov, po ali med izvajanjem programov?
Odgovor: Izvajalke/izvajalci sodelujejo z drugimi organizacijami glede na vsak posamičen primer.
MINUS
d. Ali je udeležba v programu prostovoljna ali je zahtevana s strani sodišča ali drugega organa? Preden povzročitelj prične s programom, ali kdorkoli od ustreznih organov ali organizacij predhodno oceni varnost žrtev? Če je odgovor pritrdilen, kdo naredi oceno in na podlagi kakšnih meril?
Odgovor: Informacije o vključitvi, zaključku, predčasnem končanju uporabnika v program na Društvu za nenasilno komunikacijo posredujejo instituciji, ki je uporabnika napotila. Pristojnemu CSD posredujejo informacije o tem, ali se je uporabnik vključil, ali v programu sodeluje, ga je zaključil ali predčasno končal. Prav tako posredujejo informacije o nasilju (grožnje, ali prevzema odgovornost) in lahko podajo oceno ponovitvene nevarnosti. Prav tako sodelujejo na multidisciplinarnih timskih sestankih.  Žrtvam nasilja omogočajo posredovanje informacije o sodelovanju povzročitelja v programu12.
d. Ali je udeležba v programu prostovoljna ali je zahtevana s strani sodišča ali drugega organa? Preden povzročitelj prične s programom, ali kdorkoli od ustreznih organov ali organizacij predhodno oceni varnost žrtev? Če je odgovor pritrdilen, kdo naredi oceno in na podlagi kakšnih meril?
Odgovor: Informacije o vključitvi, zaključku, predčasnem končanju uporabnika v program na Društvu za nenasilno komunikacijo posredujejo instituciji, ki je uporabnika napotila. Pristojnemu CSD posredujejo informacije o tem, ali se je uporabnik vključil, ali v programu sodeluje, ga je zaključil ali predčasno končal. Prav tako posredujejo informacije o nasilju (grožnje, ali prevzema odgovornost) in lahko podajo oceno ponovitvene nevarnosti. Prav tako sodelujejo na multidisciplinarnih timskih sestankih.  Žrtvam nasilja omogočajo posredovanje informacije o sodelovanju povzročitelja v programu12.
MINUS
e. Kdo spremlja povzročitelje, ko zaključijo program? Če jih kdo, prosimo, pojasnite, kako in kaj je podlaga za spremljanje povzročitelja (sodna odločba itd.). Ali so povzročitelji dolžni poročati strokovnjakinjam/strokovnjakom in ali so dolžni sodelovati v drugih vrstah programov itd.? Prosimo, razložite. Kako so zbrane informacije o obnašanju povzročitelja po tem ko konča program? Ali je žrtev obveščena o tem? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite, kdo stopi v stik z žrtvijo in kako
Odgovor: Povzročitelje nasilja z namenom, da bi ugotovili pojavnost nasilja, po končanem programu na Društvu za nenasilno komunikacijo ne spremljajo, vendar pa se uporabniki  lahko ponovno vključijo v program. Dostopa do uradnih evidenc o tem, ali so uporabniki ponovno povzročali nasilje nimajo (ukrepi PP, prijave nasilja itd..)13.
e. Kdo spremlja povzročitelje, ko zaključijo program? Če jih kdo, prosimo, pojasnite, kako in kaj je podlaga za spremljanje povzročitelja (sodna odločba itd.). Ali so povzročitelji dolžni poročati strokovnjakinjam/strokovnjakom in ali so dolžni sodelovati v drugih vrstah programov itd.? Prosimo, razložite. Kako so zbrane informacije o obnašanju povzročitelja po tem ko konča program? Ali je žrtev obveščena o tem? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite, kdo stopi v stik z žrtvijo in kako
Odgovor: Povzročitelje nasilja z namenom, da bi ugotovili pojavnost nasilja, po končanem programu na Društvu za nenasilno komunikacijo ne spremljajo, vendar pa se uporabniki  lahko ponovno vključijo v program. Dostopa do uradnih evidenc o tem, ali so uporabniki ponovno povzročali nasilje nimajo (ukrepi PP, prijave nasilja itd..)13.
MINUS
f. Ali je program del sankcije za storjeno dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali je mogoče sodelovati v programu pred obsodbo (med preiskavo ali sojenjem)? Ali se lahko potencialni povzročitelji pridružijo programu, preden storijo kaznivo dejanje?
Odgovor: Na podatke čakamo.
f. Ali je program del sankcije za storjeno dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Ali je mogoče sodelovati v programu pred obsodbo (med preiskavo ali sojenjem)? Ali se lahko potencialni povzročitelji pridružijo programu, preden storijo kaznivo dejanje?
Odgovor: Na podatke čakamo.
MINUS
g. Ali obstajajo statistični podatki o ponovitvi kaznivih dejanj povzročiteljev, ki so opravili program? Ali se lahko povzročitelji ponovno pridružijo programu (po tem, ko so zaključili program in so ponovno storili nasilje nad ženskami ali v družini)?
Odgovor: Na podatke čakamo.
g. Ali obstajajo statistični podatki o ponovitvi kaznivih dejanj povzročiteljev, ki so opravili program? Ali se lahko povzročitelji ponovno pridružijo programu (po tem, ko so zaključili program in so ponovno storili nasilje nad ženskami ali v družini)?
Odgovor: Na podatke čakamo.
MINUS
h. Ali obstajajo podatki o povzročiteljih, ki vstopajo v program in podatki o povzročiteljih, ki so zaključili program (starost, poklic, vrsta nasilja, pretekle obsodbe, zaposlitveni status, socialno ozadje, itd.)?
Odgovor: O vključenih uporabnikih na Društvu za nenasilno komunikacijo zbirajo naslednje podatke: starost, izobrazba, zaposlitveni status, ali je v obdobju zadnjih petih let bil udeležen v sodnih postopkih (kazenski, postopki po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, razveza, dodelitev, predodelitev otrok, neplačevanje preživnine), ali je uporabniku bila izrečena prepoved približevanja (kolikokrat, za koliko časa, po katerem zakonu (Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku), ali je bil v priporu, ali ima prepoved stikov, ali ima stike pod nadzorom tretje osebe, ali mu je izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, ali je bil v preteklosti obsojen zaradi nasilja). Prav tako še informacije o nasilju: načini nasilnega vedenja, začetek nasilnega vedenja, pogostost, povzročene poškodbe, do koga je povzročal nasilje14.

Programi za povzročitelje bi morali biti po mnenju nevladnih organizacij nujno izvajani tudi v zavodih za prestajanje zaporne kazni. Verjetnost ponavljanja vedenjskih vzorcev koncu prestane kazni je brez strokovnega, sistematičnega pristopa k problemu visoka, zato je potrebno tako v času prestajanja zaporne kazni, kot tudi v času trajanja pogojne obsodbe povzročitelju nujno zagotavljati primerno obravnavo, pod nadzorom. Medinstitucionalno sodelovanje se tako zopet pokaže kot nujna delitev nalog v sistemu in s tem večja uspešnost pri uresničevanju zakona in politik15.
h. Ali obstajajo podatki o povzročiteljih, ki vstopajo v program in podatki o povzročiteljih, ki so zaključili program (starost, poklic, vrsta nasilja, pretekle obsodbe, zaposlitveni status, socialno ozadje, itd.)?
Odgovor: O vključenih uporabnikih na Društvu za nenasilno komunikacijo zbirajo naslednje podatke: starost, izobrazba, zaposlitveni status, ali je v obdobju zadnjih petih let bil udeležen v sodnih postopkih (kazenski, postopki po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, razveza, dodelitev, predodelitev otrok, neplačevanje preživnine), ali je uporabniku bila izrečena prepoved približevanja (kolikokrat, za koliko časa, po katerem zakonu (Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku), ali je bil v priporu, ali ima prepoved stikov, ali ima stike pod nadzorom tretje osebe, ali mu je izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, ali je bil v preteklosti obsojen zaradi nasilja). Prav tako še informacije o nasilju: načini nasilnega vedenja, začetek nasilnega vedenja, pogostost, povzročene poškodbe, do koga je povzročal nasilje14.

Programi za povzročitelje bi morali biti po mnenju nevladnih organizacij nujno izvajani tudi v zavodih za prestajanje zaporne kazni. Verjetnost ponavljanja vedenjskih vzorcev koncu prestane kazni je brez strokovnega, sistematičnega pristopa k problemu visoka, zato je potrebno tako v času prestajanja zaporne kazni, kot tudi v času trajanja pogojne obsodbe povzročitelju nujno zagotavljati primerno obravnavo, pod nadzorom. Medinstitucionalno sodelovanje se tako zopet pokaže kot nujna delitev nalog v sistemu in s tem večja uspešnost pri uresničevanju zakona in politik15.
MINUS
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08.
[2] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, Ur. l. RS, št. 83/12.
[3] Predlogi za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, usklajeni med nevladnimi organizacijami (2015). Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Dostopno preko: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/novice/2015-07-22-spremembezpnd.pdf, 25. 11. 2015.
[4] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini. Poročilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana.
[5] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, Ur. l. RS, št. 83/12.
[6] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014).
[7]  V nadaljevanju TSV.
[8] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (5. 10. 2015).
[9] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014).
[10] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014).
[11] Spletna stran Društva za nenasilno komunikacijo. Dostopno preko: http://www.drustvo-dnk.si/dejavnosti/storilci-in-storilke-nasilja.html, 24. 11. 2015.
[12] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014).
[13] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014).
[14] Podatke o programu so pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo (19. 6. 2014).
[15] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini. Poročilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.