|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov |
|
1. Pogodbenice zagotovijo ali okrepijo ustrezna usposabljanja za strokovnjake, ki se ukvarjajo z žrtvami ali storilci vsakršnih nasilnih dejanj s področja uporabe te konvencije, o preprečevanju in odkrivanju teh nasilnih dejanj, o enakosti med ženskami in moškimi, o potrebah in pravicah žrtev ter preprečevanju sekundarne viktimizacije. 2. Pogodbenice spodbujajo, da usposabljanje iz prvega odstavka vključuje usposabljanje za usklajeno vsestransko sodelovanje vseh ustreznih akterjev, da se omogočijo celoviti in ustrezni napotitveni postopki v primerih nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 15. člena Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov | ||
| Primerjava med državami 15. člena Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Kakšna strokovna usposabljanja so na voljo zgoraj omenjenim ali drugim skupinam (NVO npr.)? Navedite, ali to usposabljanje vključuje vidike: (a) preprečevanja in odkrivanja posameznih vrst nasilja, (b) načela enakosti med ženskami in moškimi, (c) potrebe in pravice žrtev, in/ali (d) kako preprečiti sekundarno viktimizacijo. Ali je to osnovno strokovno usposabljanje ali usposabljanje na v sklopu institucij? Kdo organizira usposabljanje in kdo ga/jih financira? Ali so bili programi akreditirani, in če da, s čigave strani? Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. |
|
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 in Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20142 zajema strategijo izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev3. V delovni skupini na MDDSZEM je v pripravi nova Resolucija in novela ZPND. Izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev so še vedno nezadovoljiva. V praksi posebno ugotavljamo pomanjkanje znanja pri delu sodnih izvedenk/izvedencev. V praksi se še vedno lahko zgodi, da ima ženska – žrtev nasilja kontakt s policistko/policistom, socialno delavko/delavcem, zdravnico/zdravnikom, ki ne pozna problematike nasilja nad ženskami. Na izobraževanje strokovnih delavcev/delavk je v zaključnih priporočilih opozoril tudi Odbor CEDAW, ki je obravnaval uradno poročilo RS na seji oktobra 20154. Predvsem odbor opozori na usposabljanje sodnikov/sodnic, tožilcev/tožilk in ostalih s področja kazenskega pregona. |
 |
| a. Kakšna strokovna usposabljanja so na voljo zgoraj omenjenim ali drugim skupinam (NVO npr.)? Navedite, ali to usposabljanje vključuje vidike: (a) preprečevanja in odkrivanja posameznih vrst nasilja, (b) načela enakosti med ženskami in moškimi, (c) potrebe in pravice žrtev, in/ali (d) kako preprečiti sekundarno viktimizacijo. Ali je to osnovno strokovno usposabljanje ali usposabljanje na v sklopu institucij? Kdo organizira usposabljanje in kdo ga/jih financira? Ali so bili programi akreditirani, in če da, s čigave strani? Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. |
|
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 in Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20142 zajema strategijo izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev3. V delovni skupini na MDDSZEM je v pripravi nova Resolucija in novela ZPND. Izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev so še vedno nezadovoljiva. V praksi posebno ugotavljamo pomanjkanje znanja pri delu sodnih izvedenk/izvedencev. V praksi se še vedno lahko zgodi, da ima ženska – žrtev nasilja kontakt s policistko/policistom, socialno delavko/delavcem, zdravnico/zdravnikom, ki ne pozna problematike nasilja nad ženskami. Na izobraževanje strokovnih delavcev/delavk je v zaključnih priporočilih opozoril tudi Odbor CEDAW, ki je obravnaval uradno poročilo RS na seji oktobra 20154. Predvsem odbor opozori na usposabljanje sodnikov/sodnic, tožilcev/tožilk in ostalih s področja kazenskega pregona. 4. in 5. odstavek 10. člena ZPND pravi, da se morajo strokovne delavke, delavci v organih in organizacijah, ki so zadolženi za opravljanje nalog na področju nasilja, v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobraževati s področja nasilja. Prav tako so dolžne zagotoviti usposabljanje vseh strokovnih delavk, delavcev, ki se v okviru svojega dela srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja, odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20145 pa predvideva strategijo izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev: Treba je razviti in periodično izvajati nacionalno usposabljanje za strokovno javnost in načrtovalce politike na nacionalni ravni za podporo njihovemu delu, vključujoč zaposlene v pravosodju, policiji, osebe, ki izvajajo usposabljanje med pogojnim odpustom, osebje v zaporih, zaposlene na socialnem področju, v psihiatriji, psihologiji, zdravstvu, šolstvu, osebe, ki se ukvarjajo z begunci in priseljenci, državne uslužbence in poslance. Usposabljanje naj obsega opredelitev pojmov, oblike nasilja in njihov obseg, vpliv na tiste, ki so še posebno izpostavljeni nasilju v družini, posledice, stroške nasilja, potrebe vseh vpletenih in strokovne odzive ciljne populacije usposabljanja. Začetno in nadaljnje usposabljanje strokovnih delavcev, zaposlenih v oskrbnih centrih in drugih institucijah, zdravstvenega osebja, policije ter zaposlenih v vzgoji in izobraževanju naj poleg naštetega vključuje učenje multidisciplinarnega in medinstitucionalnega dela. Ključne naloge: – razvoj in izvajanje izobraževalnih modulov o problematiki nasilja v družini za strokovno javnost in načrtovalce politike na nacionalni ravni; – ozaveščanje in strokovno usposabljanje svetovalcev, ki se ukvarjajo z družinami, o nujnosti zaznave in zgodnje ocene primerov nasilja v družini; – ministrstva morajo zagotoviti razvoj, strokovno usposabljanje in nadaljnje izobraževanje strokovnjakov, ki imajo stik z osebami z izkušnjo nasilja v družini. Programi usposabljanja morajo vključevati tematiko zlorabe in varstva otrok, seznanjanja s protokoli delovanja na tem področju, z načini in multidisciplinarnimi oblikami ukrepanja, razviti pa morajo tudi usposobljenost dela z otroki, ki so morda zlorabljeni. Programi morajo biti oblikovani multidisciplinarno in medresorsko, saj delovanje in sodelovanje med strokami le tako lahko učinkovitejše; – strokovnim delavcem morajo biti pri njihovem delu zagotovljeni: supervizija, inštrukcije, konzultacije in inšpektorski nadzor ter dodatno usposabljanje, da bi lahko učinkovito delali in hitro prepoznali različne oblike nasilja v družini; – organizacija strokovnih srečanj, ki bi enkrat na leto potekala po regijah z vsemi izvajalci zakona, in sicer kot dodatno izobraževanje, medsebojno informiranje in krepitev medsebojnega sodelovanja; – zagotoviti varnost strokovnega delavca pri obravnavi posameznega primera nasilja v družini; – uvajanje supervizije za vse strokovne delavce, ki se vključujejo v obravnavo nasilja. Nosilci: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za pravosodje. Potrebno je urediti področje izobraževanja v vseh resorjih – sistematično in obvezno izobraževanje. Izobraževanje delavk, delavcev CSD praviloma organizira Skupnost socialnih zavodov. Za izobraževanje skrbita tudi Socialna zbornica Slovenije in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (organizirata seminarje za področje preprečevanja nasilja v družini, namenjene strokovnim delavcem in delavkam CSD, varnih hiš, materinskih domov in kriznih centrov ter regijskim koordinatoricam). V pravosodju je za izobraževanje zadolžen Centra za izobraževanje v pravosodju. Na policiji se izobražujejo v programu Mutiplikatorji. Po podatkih Policije6 so v letu 2014 so izvedli dve usposabljanji s področja nasilja v družini, katerih namen je bil usposobiti nove kandidate za multiplikatorje. Usposobljenih je bilo 80 novih multiplikatorjev – trenerjev. V letu 2014 so na Policiji izdelali elektronsko učilnico za obravnavo nasilja v družini in s pomočjo e-izobraževanja usposobili 3.666 policistk/policistov in kriminalist/kriminalistov7. Odbor CEDAW je v sklepnih ugotovitvah leta 20158 pozval državo k usposabljanja za dosledno uporabo določb kazenskega prava za sodnice/sodnike, odvetnike/odvetnice, policistke/policiste in druge uslužbenke/uslužbence s tega področja. V okviru projekta Vesna9, ki je potekal od leta 2013 do se je izvedlo posvetovanja in konference za strokovne delavke/delavce s področij, ki imajo stik z žrtvami in povzročitelji nasilja v družini (npr. Strokovni posvet z naslovom Učinkovitost zaščite žensk pred nasiljem po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in drugih predpisih – 5. marec 2015, Delovni posvet med socialno službo in policijo VESNA - 4. in 5. december 2014, Strokovni posvet - Nasilje nad ženskami kot javnozdravstveni problem, 25. november 2015). Pomanjkljivost ZPND je, da ne predvideva finančnih posledic, kar pomeni, da npr. NVO niso zagotovljena sredstva za izpolnjevanje te z zakonom dane obveznosti. Zakon bi ob postavitvi takšne obveznosti, moral predvideti tudi financiranje izobraževanj strokovnih delavk in delavcev. Na strani CSD in pravosodja to ni težava, saj v obeh primerih obstaja organ, ki skrbi za tovrstno dejavnost, NVO pa nimajo sistemske možnosti vključevanja v takšna izobraževanja, predvsem pa nimajo sredstev, da bi izvedle izobraževanja za svoje delavke, delavce10. Opazno je pomanjkanje usposobljenih sodnih izvedenk in izvedencev za nasilje nad ženskami, nasilje nad otroki, nasilje v družini in spolne zlorabe. Potrebno bi bilo urediti ustrezno strokovno usposabljanje in nadzor nad njihovim delom. V praksi se kaže tudi, da na področju spolnih zlorab otrok praktično ni strokovnjakinj ali strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni opravljati razgovor s spolno zlorabljenim otrokom. Zastala so prizadevanja za zakonodajno ureditev snemanja razgovorov s spolno zlorabljenimi otroki, ki bi omogočilo, da otrok ne bi bil večkrat izpostavljen različnim pričanjem na sodišču in izvedenskim mnenjem11. Opaža se, da sodne izvedenke in izvedenci pri svojem delu ne upoštevajo značilnosti in dinamike nasilja v družini in posledic nasilja pri žrtvah (predvsem ženskah in njihovih otrocih). Z vidika izobraževanja, usposabljanja tako organov, organizacij in NVO, niso dane enake možnosti za razvoj in delo, kar bi zakonodaja in javne politike sicer morali predvidevati. |
 |
| b. Ali so usposabljanja za strokovne delavke/delavce vključevala teme o usklajenem pristopu/sodelovanju različnih akterjev? Ali usposabljanja zagotavlja potrebna znanja/veščine o usklajenem sodelovanju med organi in/ali napotitvi k mehanizmom, ki so na voljo? Ali so programi določeni s določenim protokolom, smernicam, kodeksom ravnanja, itd., ko gre za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| b. Ali so usposabljanja za strokovne delavke/delavce vključevala teme o usklajenem pristopu/sodelovanju različnih akterjev? Ali usposabljanja zagotavlja potrebna znanja/veščine o usklajenem sodelovanju med organi in/ali napotitvi k mehanizmom, ki so na voljo? Ali so programi določeni s določenim protokolom, smernicam, kodeksom ravnanja, itd., ko gre za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
|
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [4] Committee on the Elimination of Discrimination against Women – Odbor CEDAW (2015) Concluding observations of the Committee on the Elimination of Discrimination against Women: Slovenia. Dostopno preko: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CEDAW%2fC%2fSVN%2fCO%2f5-6&Lang=en, 2. 12. 2015. [5] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [6] Dopolnitev odgovora na Zaprosilo Društva SOS telefon, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, GPU, Policijska akademija, Stergar, M., z dne 20. 10. 2015. [7] Dopolnitev odgovora na Zaprosilo Društva SOS telefon, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, GPU, Policijska akademija, Stergar, M., z dne 20. 10. 2015. [8] Committee on the Elimination of Discrimination against Women – Odbor CEDAW (2015) Concluding observations of the Committee on the Elimination of Discrimination against Women: Slovenia. Dostopno preko: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CEDAW%2fC%2fSVN%2fCO%2f5-6&Lang=en, 2. 12. 2015. [9] O projektu Vesna na: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/vesna_ziveti_zivljenje_brez_nasilja/, 29. 11. 2015. [10] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini. Poročilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [11] Ramšak, A., Šetinc Vernik, M., Vernik Šetinc, B. (ur.) (2014) Senčno poročilo koalicije nevladnih organizacij Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Sloveniji. Ob 2. periodičnem poročilu Republike Slovenije k Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dostopno preko: http://www.ekvilib.org/images/stories/sencno%20porocilo_SLO.pdf, 20. 6. 2014. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
