|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov |
|
1. Pogodbenice zagotovijo ali okrepijo ustrezna usposabljanja za strokovnjake, ki se ukvarjajo z žrtvami ali storilci vsakršnih nasilnih dejanj s podroÄja uporabe te konvencije, o prepreÄevanju in odkrivanju teh nasilnih dejanj, o enakosti med ženskami in moškimi, o potrebah in pravicah žrtev ter prepreÄevanju sekundarne viktimizacije. 2. Pogodbenice spodbujajo, da usposabljanje iz prvega odstavka vkljuÄuje usposabljanje za usklajeno vsestransko sodelovanje vseh ustreznih akterjev, da se omogoÄijo celoviti in ustrezni napotitveni postopki v primerih nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 15. člena Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov | ||
| Primerjava med državami 15. člena Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Kakšna strokovna usposabljanja so na voljo zgoraj omenjenim ali drugim skupinam (NVO npr.)? Navedite, ali to usposabljanje vkljuÄuje vidike: (a) prepreÄevanja in odkrivanja posameznih vrst nasilja, (b) naÄela enakosti med ženskami in moškimi, (c) potrebe in pravice žrtev, in/ali (d) kako prepreÄiti sekundarno viktimizacijo. Ali je to osnovno strokovno usposabljanje ali usposabljanje v sklopu institucij? Kdo organizira usposabljanje in kdo ga/jih financira? Ali so bili programi akreditirani, in Äe da, s Äigave strani? Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. |
|
Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 in Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20142 zajema strategijo izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev3. Izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev so še vedno nezadovoljiva. V praksi posebno ugotavljamo pomanjkanje znanja pri delu sodnih izvedenk/izvedencev. V praksi se še vedno lahko zgodi, da ima ženska – žrtev nasilja kontakt s policistko/policistom, socialno delavko/delavcem, zdravnico/zdravnikom, ki ne pozna problematike nasilja nad ženskami. |
 |
| a. Kakšna strokovna usposabljanja so na voljo zgoraj omenjenim ali drugim skupinam (NVO npr.)? Navedite, ali to usposabljanje vkljuÄuje vidike: (a) prepreÄevanja in odkrivanja posameznih vrst nasilja, (b) naÄela enakosti med ženskami in moškimi, (c) potrebe in pravice žrtev, in/ali (d) kako prepreÄiti sekundarno viktimizacijo. Ali je to osnovno strokovno usposabljanje ali usposabljanje v sklopu institucij? Kdo organizira usposabljanje in kdo ga/jih financira? Ali so bili programi akreditirani, in Äe da, s Äigave strani? Prosimo, pojasnite postopek akreditacije. |
|
Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 in Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20142 zajema strategijo izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev3. Izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev so še vedno nezadovoljiva. V praksi posebno ugotavljamo pomanjkanje znanja pri delu sodnih izvedenk/izvedencev. V praksi se še vedno lahko zgodi, da ima ženska – žrtev nasilja kontakt s policistko/policistom, socialno delavko/delavcem, zdravnico/zdravnikom, ki ne pozna problematike nasilja nad ženskami. 4. in 5. odstavek 10. Älena ZPND pravi, da se morajo strokovne delavke, delavci v organih in organizacijah, ki so zadolženi za opravljanje nalog na podroÄju nasilja, v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobraževati s podroÄja nasilja. Prav tako so dolžne zagotoviti usposabljanje vseh strokovnih delavk, delavcev, ki se v okviru svojega dela sreÄujejo z žrtvami oziroma povzroÄitelji nasilja, odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije. Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20144 pa predvideva strategijo izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev: Treba je razviti in periodiÄno izvajati nacionalno usposabljanje za strokovno javnost in naÄrtovalce politike na nacionalni ravni za podporo njihovemu delu, vkljuÄujoÄ zaposlene v pravosodju, policiji, osebe, ki izvajajo usposabljanje med pogojnim odpustom, osebje v zaporih, zaposlene na socialnem podroÄju, v psihiatriji, psihologiji, zdravstvu, šolstvu, osebe, ki se ukvarjajo z begunci in priseljenci, državne uslužbence in poslance. Usposabljanje naj obsega opredelitev pojmov, oblike nasilja in njihov obseg, vpliv na tiste, ki so še posebno izpostavljeni nasilju v družini, posledice, stroške nasilja, potrebe vseh vpletenih in strokovne odzive ciljne populacije usposabljanja. ZaÄetno in nadaljnje usposabljanje strokovnih delavcev, zaposlenih v oskrbnih centrih in drugih institucijah, zdravstvenega osebja, policije ter zaposlenih v vzgoji in izobraževanju naj poleg naštetega vkljuÄuje uÄenje multidisciplinarnega in medinstitucionalnega dela. KljuÄne naloge: – razvoj in izvajanje izobraževalnih modulov o problematiki nasilja v družini za strokovno javnost in naÄrtovalce politike na nacionalni ravni; – ozavešÄanje in strokovno usposabljanje svetovalcev, ki se ukvarjajo z družinami, o nujnosti zaznave in zgodnje ocene primerov nasilja v družini; – ministrstva morajo zagotoviti razvoj, strokovno usposabljanje in nadaljnje izobraževanje strokovnjakov, ki imajo stik z osebami z izkušnjo nasilja v družini. Programi usposabljanja morajo vkljuÄevati tematiko zlorabe in varstva otrok, seznanjanja s protokoli delovanja na tem podroÄju, z naÄini in multidisciplinarnimi oblikami ukrepanja, razviti pa morajo tudi usposobljenost dela z otroki, ki so morda zlorabljeni. Programi morajo biti oblikovani multidisciplinarno in medresorsko, saj delovanje in sodelovanje med strokami le tako lahko uÄinkovitejše; – strokovnim delavcem morajo biti pri njihovem delu zagotovljeni: supervizija, inštrukcije, konzultacije in inšpektorski nadzor ter dodatno usposabljanje, da bi lahko uÄinkovito delali in hitro prepoznali razliÄne oblike nasilja v družini; – organizacija strokovnih sreÄanj, ki bi enkrat na leto potekala po regijah z vsemi izvajalci zakona, in sicer kot dodatno izobraževanje, medsebojno informiranje in krepitev medsebojnega sodelovanja; – zagotoviti varnost strokovnega delavca pri obravnavi posameznega primera nasilja v družini; – uvajanje supervizije za vse strokovne delavce, ki se vkljuÄujejo v obravnavo nasilja. Nosilci: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za pravosodje. Izobraževanje delavk, delavcev CSD praviloma organizira Skupnost socialnih zavodov. Za izobraževanje skrbita tudi Socialna zbornica Slovenije in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (organizirata seminarje za podroÄje prepreÄevanja nasilja v družini, namenjene strokovnim delavcem in delavkam CSD, varnih hiš, materinskih domov in kriznih centrov ter regijskim koordinatoricam). Od sprejetja ZPND so bila izvedena razliÄna izobraževanja in usposabljanja na podroÄju prepreÄevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Leta 2010 je bil izveden posvet »Odprta vprašanja v zvezi z uporabo ZPND« ter dvodnevni seminar »Nasilje v družini«. Na izobraževanjih so bili obravnavani posamezni sklopi vprašanj, ki se nanašajo na uporabo ZPND, ZKP in Zakona o policiji. V letu 2011 je bilo v sodelovanju s PIC izvedeno izobraževanje »UÄinkovito sodelovanje na podroÄju nasilja v družini« ter posvet »Nasilje nad otroki«, ki je bil organiziran v sodelovanju z Društvom državnih tožilcev Slovenije in Generalno policijsko upravo. Poleg samostojnih izobraževanj je bila problematika nasilja v družini v letu 2010 vkljuÄena v program kazenskopravne sodniške šole, seminar za preiskovalne sodnice in sodnike in izobraževanje z naslovom »Vloga in pomen državnega tožilca v odnosu do žrtev in oškodovancev kaznivih dejanj«5. IN SEM - Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na podroÄju krepitve kompetenc za prepreÄevanje nasilja so od leta 2010 do leta 2012 izvajali ISA institut, Društvo KljuÄ – Center za boj proti trgovini z ljudmi, Slovenska filantropija in Združenje za promocijo prostovoljstva. Leta 2013 je potekal vsakoletni strokovni posvet, namenjen tožilkam, tožilcem, policistkam in policistom ter drugi zainteresirani javnosti, ki so ga organizirali Generalna policijska uprava, Društvo državnih tožilcev Slovenije in Center za izobraževanje v pravosodju, z naslovom »Otrok v vlogi žrtve in storilca«6. Eden od predavateljev na posvetu je bil psihoterapevt Zoran Milivojević, ki je v predavanju z naslovom Razlika med telesnim kaznovanjem in fiziÄno zlorabo7 zagovarjal stališÄe, po katerem je telesno kaznovanje otrok racionalni postopek, s katerim se otroku, ki se ne preneha vesti nevarno ali agresivno, z nekaj udarci po riti povzroÄi boleÄino, brez poškodb. Po njegovem mnenju je telesno kaznovanje postopek, ki se ga uporabi v posebnih situacijah, ko po oceni staršev drugi postopki niso dovolj uÄinkoviti. Usmerjen je v spremembo vedenja in je v izkljuÄni pristojnosti staršev. Po njegovem mnenju država staršem ne sme odvzeti pravice, da telesno kaznujejo otroka. Takšna kazen mora ostati del legitimnega in legalnega starševskega vzgojnega repertoarja. NVO smo po posvetu ostro protestirale zaradi stališÄ o sprejemljivosti telesnega kaznovanja otrok, ki jih je zagovarjal v predavanju. Leta 2014 so prav tako Generalna policijska uprava, Društvo državnih tožilcev Slovenije in Center za izobraževanje v pravosodju organizirali naslednji vsakoletni strokovni posvet kriminalistk/kriminalistov, tožilk/tožilcev, sodnic/sodnikov in zagovornic/zagovornikov otrok. Osrednja tema posveta z naslovom »Kriza – otroci – nasilje«, je bil otrok v sodobnem Äasu, kot žrtev ali povzroÄitelj nasilja8. Zainteresirana javnost oz. NVO so bile s posveta izkljuÄene. Policija ima vzpostavljen sistem rednega letnega usposabljanja policistk in policistov, ki vkljuÄuje tudi usposabljanja in specializacije o nasilju v družini, nasilju nad otroki in nasilju nad ženskami. Navedene vsebine vsebuje tudi višješolski študijski program za policistke in policiste, ki med drugim omogoÄa poglobitev strokovnega znanja in usposobljenosti policistk in policistov za opravljanje policijskih nalog tudi na podroÄju varstva Älovekovih pravic v policijskih postopkih. Prav tako Generalna policijska uprava in posamiÄne policijske uprave organizirajo okrogle mize in posvete o nasilju v družini9. Za delo na podroÄju nasilja v družini v izobraževalnem sistemu je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v minulih letih razpisalo veÄ javnih razpisov. Od leta 2011 je bilo financiranih veÄ projektov s podroÄja obravnavanja in prepreÄevanja nasilja. Tako je Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti izvajal projekt »Sistemsko sooÄanje z nasiljem v družini – usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju«. Vsebine v programu usposabljanja so bile naslednje: pravne podlage za obravnavanje nasilja v družini, prepoznavanje in prepreÄevanje nasilja, naloge zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih pri obravnavanju nasilja, sodelovanje z drugimi institucijami. Program je vkljuÄeval tudi praktiÄno preizkušanje pridobljenega znanja ter refleksijo in izmenjavo izkušenj. Izobraževanje je uspešno zakljuÄilo okrog 1400 strokovnih delavk in delavcev, ki so postali multiplikatorji (oseba, ki svoje znanje v kolektivu prenaša na druge, tako da so vsi seznanjeni z informacijami, potrebnimi za delo) za omenjene vsebine v VIZ. Pridobili so tudi ustrezne informacije in gradiva za izobraževanje uÄenk in uÄencev10. Pomanjkljivost ZPND je, da ne predvideva finanÄnih posledic, kar pomeni, da npr. NVO niso zagotovljena sredstva za izpolnjevanje te z zakonom dane obveznosti. Zakon bi ob postavitvi takšne obveznosti, moral predvideti tudi financiranje izobraževanj strokovnih delavk in delavcev. Na strani CSD in pravosodja to ni težava, saj v obeh primerih obstaja organ, ki skrbi za tovrstno dejavnost, NVO pa nimajo sistemske možnosti vkljuÄevanja v takšna izobraževanja, predvsem pa nimajo sredstev, da bi izvedle izobraževanja za svoje delavke, delavce11. Opazno je pomanjkanje usposobljenih sodnih izvedenk in izvedencev za nasilje nad ženskami, nasilje nad otroki, nasilje v družini in spolne zlorabe. Potrebno bi bilo urediti ustrezno strokovno usposabljanje in nadzor nad njihovim delom. V praksi se kaže tudi, da na podroÄju spolnih zlorab otrok praktiÄno ni strokovnjakinj ali strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni opravljati razgovor s spolno zlorabljenim otrokom. Zastala so prizadevanja za zakonodajno ureditev snemanja razgovorov s spolno zlorabljenimi otroki, ki bi omogoÄilo, da otrok ne bi bil veÄkrat izpostavljen razliÄnim priÄanjem na sodišÄu in izvedenskim mnenjem12. Opaža se, da sodne izvedenke in izvedenci pri svojem delu ne upoštevajo znaÄilnosti in dinamike nasilja v družini in posledic nasilja pri žrtvah (predvsem ženskah in njihovih otrocih). Z vidika izobraževanja, usposabljanja tako organov, organizacij in NVO, niso dane enake možnosti za razvoj in delo, kar bi zakonodaja in javne politike sicer morali predvidevati. |
 |
| b. Ali so usposabljanja za strokovne delavke/delavce vkljuÄevala teme o usklajenem pristopu/sodelovanju razliÄnih akterjev? Ali usposabljanja zagotavlja potrebna znanja/vešÄine o usklajenem sodelovanju med organi in/ali napotitvi k mehanizmom, ki so na voljo? Ali so programi doloÄeni s doloÄenim protokolom, smernicami, kodeksom ravnanja, itd., ko gre za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| b. Ali so usposabljanja za strokovne delavke/delavce vkljuÄevala teme o usklajenem pristopu/sodelovanju razliÄnih akterjev? Ali usposabljanja zagotavlja potrebna znanja/vešÄine o usklajenem sodelovanju med organi in/ali napotitvi k mehanizmom, ki so na voljo? Ali so programi doloÄeni s doloÄenim protokolom, smernicami, kodeksom ravnanja, itd., ko gre za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
|
[1] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [3] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [4] Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [5] Tretje periodiÄno poroÄilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in politiÄnih pravicah - osnutek, april 2014. Dostopno preko: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB8QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mzz.gov.si%2Ffileadmin%2Fpageuploads%2FZakonodaja_in_dokumenti%2Fknjiznica%2FZbornik_CP1.pdf&ei=4ACxU7ygHoGN7Qacz4HQCw&usg=AFQjCNEwpRZI1NTWq1-cra8DFBFngbFK5g&sig2=c4ITe5HxPKpp0uNVlHCGAw&bvm=bv.69837884,d.ZGU, 13. 6. 2014. [6] Sedlar, A. (2013) Dr. Zoran Milivojević: Otroka je najboljše tepsti po debelih delih kože, Planet Siol.net. Dostopno preko: http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/05/otrok_v_vlogi_zrtve_in_storilc.aspx, 12. 6. 2014. [7] Milivojević, Z. (2013) Razlikovanje telesnog kažnjavanja od fiziÄkog zlostavljanja. Predavanje na Strokovnem posvetu Otrok v vlogi žrtve in storilca, 4. april 2013. Brdo pri Kranju: Generalna policijska uprava, Društvo državnih tožilcev Slovenije, Center za izobraževanje v pravosodju. [8] Ministrstvo za notranje zadeve – MNZ, Policija (2014) Na Brdu pri Kranju poteka strokovni posvet z naslovom Kriza – otroci – nasilje, SporoÄila za javnost, 3. april 2014. Dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-javnost/72405-na-brdu-pri-kranju-poteka-strokovni-posvet-z-naslovom-kriza-otroci-nasilje, 20. 6. 2014. [9] Tretje periodiÄno poroÄilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in politiÄnih pravicah - osnutek, april 2014. Dostopno preko: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB8QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mzz.gov.si%2Ffileadmin%2Fpageuploads%2FZakonodaja_in_dokumenti%2Fknjiznica%2FZbornik_CP1.pdf&ei=4ACxU7ygHoGN7Qacz4HQCw&usg=AFQjCNEwpRZI1NTWq1-cra8DFBFngbFK5g&sig2=c4ITe5HxPKpp0uNVlHCGAw&bvm=bv.69837884,d.ZGU (13. 6. 2014). [10] Tretje periodiÄno poroÄilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in politiÄnih pravicah - osnutek, april 2014. Dostopno na: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB8QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mzz.gov.si%2Ffileadmin%2Fpageuploads%2FZakonodaja_in_dokumenti%2Fknjiznica%2FZbornik_CP1.pdf&ei=4ACxU7ygHoGN7Qacz4HQCw&usg=AFQjCNEwpRZI1NTWq1-cra8DFBFngbFK5g&sig2=c4ITe5HxPKpp0uNVlHCGAw&bvm=bv.69837884,d.ZGU, 13. 6. 2014. [11] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu prepreÄevanja nasilja v družini. PoroÄilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [12] Ramšak, A., Šetinc Vernik, M., Vernik Šetinc, B. (ur.) (2014) SenÄno poroÄilo koalicije nevladnih organizacij Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Sloveniji. Ob 2. periodiÄnem poroÄilu Republike Slovenije k Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dostopno preko: http://www.ekvilib.org/images/stories/sencno%20porocilo_SLO.pdf, 20. 6. 2014. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
