|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2016 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave |
|
1. Za izvajanje te konvencije se pogodbenice zavezujejo: a. v rednih Äasovnih presledkih loÄeno zbirati ustrezne statistiÄne podatke o primerih vseh oblik nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije; b. podpirati raziskave o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije, za preuÄevanje njihovih vzrokov in posledic, pojavnosti in stopnje obsodb ter uÄinkovitost ukrepov, sprejetih za izvajanje te konvencije. 2. Pogodbenice si prizadevajo v rednih Äasovnih presledkih izvesti anketiranje prebivalstva za oceno pojavnosti in trendov glede vseh oblik nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije. 3. Pogodbenice zagotovijo skupini strokovnjakov iz 66. Älena te konvencije zbrane podatke na podlagi tega Älena za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in omogoÄanje mednarodne primerjave. 4. Pogodbenice zagotovijo, da so zbrani podatki na podlagi tega Älena na voljo javnosti. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 11. člena Zbiranje podatkov in raziskave | ||
| Primerjava med državami 11. člena Zbiranje podatkov in raziskave | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali država zbira podatke o vseh oblikah nasilja, kot je doloÄeno v Konvenciji? Prosimo, navedite. Ali zbira podatke redno, Äe da, navedite naÄin zbiranja. Kateri so viri podatkov? Prosimo, navedite ustanovo, ki zbira podatke (StatistiÄni urad, zdravstvene ustanove, socialno varstvo, policija, sodstvo vkljuÄno s tožilci, nevladne organizacije, itd.). |
| Odgovor: S spremembo Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 se je spremenila prva alineja 32. Älena, pri Äemer je sedaj doloÄeno, da Ministrstvo za notranje zadeve zbira podatke o posameznici/posamezniku loÄene tudi po spolu. |
 |
| a. Ali država zbira podatke o vseh oblikah nasilja, kot je doloÄeno v Konvenciji? Prosimo, navedite. Ali zbira podatke redno, Äe da, navedite naÄin zbiranja. Kateri so viri podatkov? Prosimo, navedite ustanovo, ki zbira podatke (StatistiÄni urad, zdravstvene ustanove, socialno varstvo, policija, sodstvo vkljuÄno s tožilci, nevladne organizacije, itd.). |
|
Odgovor: S spremembo Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 se je spremenila prva alineja 32. Älena, pri Äemer je sedaj doloÄeno, da Ministrstvo za notranje zadeve zbira podatke o posameznici/posamezniku loÄene tudi po spolu. 32. Älen (zbiranje podatkov) (1) Podatki, ki jih vsebujejo zbirke podatkov iz 31. Älena tega zakona, se zbirajo neposredno od posameznika ter iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblašÄeni organi in organizacije. (2) Centri za socialno delo pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona brezplaÄno pridobivajo podatke, ki jih potrebujejo za namene iz 30. Älena tega zakona in za namene zbiranja podatkov po zakonu, ki ureja socialno varstvo, iz obstojeÄih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev: - Ministrstva za notranje zadeve – podatke o posamezniku in družinskih Älanih (ime in priimek, spol, datum rojstva, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališÄu), podatke o sklenjenih zakonskih zvezah, razvezah in sklenjenih partnerskih zvezah iz centralnega registra prebivalstva in podatke o gospodinjstvu iz drugih evidenc Ministrstva za notranje zadeve; - policije – podatke o izdanih odredbah za prepoved približevanja; - izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vkljuÄitvi v vzgojno izobraževalni zavod ter podatke iz zbirke podatkov o otrocih in mladostnikih, ki potrebujejo pomoÄ in svetovanje; - Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti; - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije – podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; - Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o izplaÄanem nadomestilu preživnine; - Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah ter o datumu in razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb in razlogih prenehanja izplaÄevanja materialnih pravic; - javnih socialnovarstvenih zavodov in koncesionarjev s podroÄja socialnega varstva – podatke o uživalcih pravic iz zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinska razmerja ter iz zakona, ki ureja socialno varstvo, podatke o preživninah, o postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika, o namestitvi v rejništvo po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, o vkljuÄitvi v socialnovarstvene storitve oziroma programe in o obravnavah nasilja v družini; - delodajalcev – podatke o zaposlitvi. (3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega Älena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti. (4) Centri za socialno delo zbirajo le tiste podatke, ki jih potrebujejo za obravnavo posameznega primera. Za veÄ podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
 |
| b. Kakšne vrste podatkov se zbirajo? Prosimo, imejte v mislih, da je zbiranje naslednjih podatkov minimalen standard za zbiranje podatkov s strani javnih organov (sodstvo, policija, socialno varstvo) število primerov, podatki o žrtvah in storilcih – spol, starost, vrsta nasilja, odnos s povzroÄiteljem, geografska lokacija, vrsta obsodbe in število prepovedi približevanja, in drugi dejavniki, kot je invalidnost. ÄŒe obstajajo druge vrste zbranih podatkov, jih navedite (resnost nasilja, incident, posledice nasilja, zakonski status žrtve, itd). |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| b. Kakšne vrste podatkov se zbirajo? Prosimo, imejte v mislih, da je zbiranje naslednjih podatkov minimalen standard za zbiranje podatkov s strani javnih organov (sodstvo, policija, socialno varstvo) število primerov, podatki o žrtvah in storilcih – spol, starost, vrsta nasilja, odnos s povzroÄiteljem, geografska lokacija, vrsta obsodbe in število prepovedi približevanja, in drugi dejavniki, kot je invalidnost. ÄŒe obstajajo druge vrste zbranih podatkov, jih navedite (resnost nasilja, incident, posledice nasilja, zakonski status žrtve, itd). |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
| c. Ali je bila v zadnjih petih letih izvedena javnomnenjska raziskava na temo nasilja nad ženskami in nasilja v družini? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite raziskane vrste nasilja, geografsko pokritost, kdo jo je izvedel in kdaj. Kdo je financiral raziskavo? Kaj je bil cilj raziskave – da se oceni razširjenost, naravo in posledice, itd.? Se je raziskava izvedla na državni, regionalni in/ali lokalni ravni? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| c. Ali je bila v zadnjih petih letih izvedena javnomnenjska raziskava na temo nasilja nad ženskami in nasilja v družini? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite raziskane vrste nasilja, geografsko pokritost, kdo jo je izvedel in kdaj. Kdo je financiral raziskavo? Kaj je bil cilj raziskave – da se oceni razširjenost, naravo in posledice, itd.? Se je raziskava izvedla na državni, regionalni in/ali lokalni ravni? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
| d. Ali so bili podatki iz raziskave na voljo strokovnim skupinam, da bi spodbudili sodelovanje in omogoÄil aktivnosti ozavešÄanja? Ali so strokovnjakinje in strokovnjaki sodelovali v razliÄnih državnih organih/telesih in so prispevali k ozavešÄanju o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| d. Ali so bili podatki iz raziskave na voljo strokovnim skupinam, da bi spodbudili sodelovanje in omogoÄil aktivnosti ozavešÄanja? Ali so strokovnjakinje in strokovnjaki sodelovali v razliÄnih državnih organih/telesih in so prispevali k ozavešÄanju o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
| e. Ali so bile informacije, ki temeljijo na raziskavah in/ali zbiranju podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju v družini, na voljo javnosti? ÄŒe so navedite, na kakšen naÄin (kampanje, spletna stran, okrogle mize, medijsko pokritost, publikacije, itd.). Ali so se odvijale kakršne koli javne razprave o ugotovitvah, sklepih in priporoÄilih o prihodnjih ukrepih? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| e. Ali so bile informacije, ki temeljijo na raziskavah in/ali zbiranju podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju v družini, na voljo javnosti? ÄŒe so navedite, na kakšen naÄin (kampanje, spletna stran, okrogle mize, medijsko pokritost, publikacije, itd.). Ali so se odvijale kakršne koli javne razprave o ugotovitvah, sklepih in priporoÄilih o prihodnjih ukrepih? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
|
[1] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
