|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave |
|
1. Za izvajanje te konvencije se pogodbenice zavezujejo: a. v rednih časovnih presledkih ločeno zbirati ustrezne statistične podatke o primerih vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije; b. podpirati raziskave o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, za preučevanje njihovih vzrokov in posledic, pojavnosti in stopnje obsodb ter učinkovitost ukrepov, sprejetih za izvajanje te konvencije. 2. Pogodbenice si prizadevajo v rednih časovnih presledkih izvesti anketiranje prebivalstva za oceno pojavnosti in trendov glede vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije. 3. Pogodbenice zagotovijo skupini strokovnjakov iz 66. člena te konvencije zbrane podatke na podlagi tega člena za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in omogočanje mednarodne primerjave. 4. Pogodbenice zagotovijo, da so zbrani podatki na podlagi tega člena na voljo javnosti. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 11. člena Zbiranje podatkov in raziskave | ||
| Primerjava med državami 11. člena Zbiranje podatkov in raziskave | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali država zbira podatke o vseh oblikah nasilja, kot je določeno v Konvenciji? Prosimo, navedite. Ali zbira podatke redno, če da, navedite način zbiranja. Kateri so viri podatkov? Prosimo, navedite ustanovo, ki zbira podatke (Statistični urad, zdravstvene ustanove, socialno varstvo, policija, sodstvo vključno s tožilci, nevladne organizacije, itd.). |
|
Odgovor: V Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20141 je posebno poglavje namenjeno prav raziskovanju nasilja. V pripravi je nova Resolucija, na njej dela delovna skupina na MDDSZEM. Še vedno ostaja velik del nasilja nad ženskami in nasilja v družini neprijavljenega. Podatki zato ne kažejo realne slike o tovrstnih dejanjih. Ozaveščenost strokovne in laične javnosti je še vedno na nizki ravni. To se kaže v odnosu in toleranci do nasilja nad ženskami in nasilje v družini. Odbor CEDAW je v sklepnih ugotovitvah2 iz obravnave uradnega poročila RS pozval, da ustanovi mehanizem, ki bo sistematično zbiral statistične podatke ločene po spolu, starosti in odnosu med žrtvijo, prav tako tudi podatke o prijavah, preiskavi, obravnavi, obsodbah storilcev nasilja nad ženskami. Država Slovenija se je v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20143 zavezala tudi k izboljšanju nacionalnih statističnih podatkov na področju nasilja v družini in v ta namen naj bi pristojna ministrstva pripravila načrt sistema zbiranja podatkov o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih na podlagi kazalnikov, ki jih je sprejela Evropska skupnost. Zbiranje podatkov je regulirano z Zakonom o varstvu osebnih podatkov4, ta se ne nanaša direktno na nasilje nad ženskami in nasilje v družini, regulira pa vse, kar se nanaša na zbiranje podatkov, ki jih zbirajo državne institucije. |
| a. Ali država zbira podatke o vseh oblikah nasilja, kot je določeno v Konvenciji? Prosimo, navedite. Ali zbira podatke redno, če da, navedite način zbiranja. Kateri so viri podatkov? Prosimo, navedite ustanovo, ki zbira podatke (Statistični urad, zdravstvene ustanove, socialno varstvo, policija, sodstvo vključno s tožilci, nevladne organizacije, itd.). |
|
Odgovor: V Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20141 je posebno poglavje namenjeno prav raziskovanju nasilja. V pripravi je nova Resolucija, na njej dela delovna skupina na MDDSZEM. Še vedno ostaja velik del nasilja nad ženskami in nasilja v družini neprijavljenega. Podatki zato ne kažejo realne slike o tovrstnih dejanjih. Ozaveščenost strokovne in laične javnosti je še vedno na nizki ravni. To se kaže v odnosu in toleranci do nasilja nad ženskami in nasilje v družini. Odbor CEDAW je v sklepnih ugotovitvah2 iz obravnave uradnega poročila RS pozval, da ustanovi mehanizem, ki bo sistematično zbiral statistične podatke ločene po spolu, starosti in odnosu med žrtvijo, prav tako tudi podatke o prijavah, preiskavi, obravnavi, obsodbah storilcev nasilja nad ženskami. Država Slovenija se je v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20143 zavezala tudi k izboljšanju nacionalnih statističnih podatkov na področju nasilja v družini in v ta namen naj bi pristojna ministrstva pripravila načrt sistema zbiranja podatkov o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih na podlagi kazalnikov, ki jih je sprejela Evropska skupnost. Zbiranje podatkov je regulirano z Zakonom o varstvu osebnih podatkov4, ta se ne nanaša direktno na nasilje nad ženskami in nasilje v družini, regulira pa vse, kar se nanaša na zbiranje podatkov, ki jih zbirajo državne institucije. |
 |
| b. Kakšne vrste podatkov se zbirajo? Prosimo, imejte v mislih, da je zbiranje naslednjih podatkov minimalen standard za zbiranje podatkov s strani javnih organov (sodstvo, policija, socialno varstvo) število primerov, podatki o žrtvah in storilcih – spol, starost, vrsta nasilja, odnos s povzročiteljem, geografska lokacija, vrsta obsodbe in število prepovedi približevanja, in drugi dejavniki, kot je invalidnost. Če obstajajo druge vrste zbranih podatkov, jih navedite (resnost nasilja, incident, posledice nasilja, zakonski status žrtve, itd). |
|
Odgovor: Glede zbiranja podatkov o nasilju ima vsako področje svoje regulacije5 tudi definicije nasilja kot tudi podatki, ki se zbirajo so pri vsaki instituciji določeni drugače in v skladu z varovanjem osebnih podatkov. Institucije so za potrebe zbiranja podatkov ustanovile posebne oddelke, ki so zadolženi za zbiranje podatkov. Podatki so dosegljivi na Skupnosti centrov za socialno delo. Na Vrhovnem sodišču v okviru Evidenčnega oddelka deluje Center za informatiko, ki je odgovoren za razvoj in vzdrževanje baz zbiranja podatkov, kot tudi za usposabljanje in izobraževanja vseh, ki uporabljajo to zbirko podatkov. Na Generalni policijski upravi je Urad za informatiko in telekomunikacije zadolžen za upravljanje z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije, za pripravo, izdelavo in nadzor ter izvajanje srednjeročnih in letnih načrtov razvoja, nabave programske in strojne opreme informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije ter elektronske opreme in sistemov tehničnega varovanja in nadzira sodelovanje z zunanjimi strokovnimi in znanstvenimi ustanovami, organizacijami in združenji v zvezi z razvojem informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije6. Uradne statistike so pomanjkljive in nezanesljive, ne le iz razloga, ker lahko beležijo samo prijavljena kazniva dejanja, temveč tudi zato, ker v statistiki storilcev kaznivih dejanj ni na voljo podatkov o spolu ovadenih storilcev in o spolu žrtev, da bi lahko nasilje nad ženskami prikazali ločeno (po spolu). So pa dostopni podatki o spolu obsojenih storilcev nasilnih kaznivih dejanj zaradi povzročenih telesnih poškodb. Omenjeni statistični podatki zajemajo le lažje oblike fizičnega nasilja, medtem ko hujše oblike nasilja in spolno nasilje ostajajo v uradnih statistikah še vedno skrite v okviru težjih (splošnih) kaznivih dejanj7. Prav tako spol ni spremenljivka v bazah zbiranja podatkov na področju socialnega varstva8. |
 |
| b. Kakšne vrste podatkov se zbirajo? Prosimo, imejte v mislih, da je zbiranje naslednjih podatkov minimalen standard za zbiranje podatkov s strani javnih organov (sodstvo, policija, socialno varstvo) število primerov, podatki o žrtvah in storilcih – spol, starost, vrsta nasilja, odnos s povzročiteljem, geografska lokacija, vrsta obsodbe in število prepovedi približevanja, in drugi dejavniki, kot je invalidnost. Če obstajajo druge vrste zbranih podatkov, jih navedite (resnost nasilja, incident, posledice nasilja, zakonski status žrtve, itd). | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Odgovor: Glede zbiranja podatkov o nasilju ima vsako področje svoje regulacije5 tudi definicije nasilja kot tudi podatki, ki se zbirajo so pri vsaki instituciji določeni drugače in v skladu z varovanjem osebnih podatkov. Institucije so za potrebe zbiranja podatkov ustanovile posebne oddelke, ki so zadolženi za zbiranje podatkov. Podatki so dosegljivi na Skupnosti centrov za socialno delo. Na Vrhovnem sodišču v okviru Evidenčnega oddelka deluje Center za informatiko, ki je odgovoren za razvoj in vzdrževanje baz zbiranja podatkov, kot tudi za usposabljanje in izobraževanja vseh, ki uporabljajo to zbirko podatkov. Na Generalni policijski upravi je Urad za informatiko in telekomunikacije zadolžen za upravljanje z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije, za pripravo, izdelavo in nadzor ter izvajanje srednjeročnih in letnih načrtov razvoja, nabave programske in strojne opreme informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije ter elektronske opreme in sistemov tehničnega varovanja in nadzira sodelovanje z zunanjimi strokovnimi in znanstvenimi ustanovami, organizacijami in združenji v zvezi z razvojem informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije6. Uradne statistike so pomanjkljive in nezanesljive, ne le iz razloga, ker lahko beležijo samo prijavljena kazniva dejanja, temveč tudi zato, ker v statistiki storilcev kaznivih dejanj ni na voljo podatkov o spolu ovadenih storilcev in o spolu žrtev, da bi lahko nasilje nad ženskami prikazali ločeno (po spolu). So pa dostopni podatki o spolu obsojenih storilcev nasilnih kaznivih dejanj zaradi povzročenih telesnih poškodb. Omenjeni statistični podatki zajemajo le lažje oblike fizičnega nasilja, medtem ko hujše oblike nasilja in spolno nasilje ostajajo v uradnih statistikah še vedno skrite v okviru težjih (splošnih) kaznivih dejanj7. Prav tako spol ni spremenljivka v bazah zbiranja podatkov na področju socialnega varstva8. Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vzpostavljen sektor za informatiko, ki je odgovoren za načrtovanje, ustanavljanje, vzdrževanje in razvoj baz zbiranja podatkov9. Na centrih za socialno delo zbirajo podatke v okviru Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)10, dolžni so zbirati podatke, ki jih potrebujejo za obdelavo osebnih podatkov in zbiranje po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Iz njihove zbirke podatkov je razvidno število vodenih obravnav, nudenje prve socialne pomoči in drugih servisov, ki jih nudijo. Podatki so dosegljivi na Skupnosti centrov za socialno delo. Na Vrhovnem sodišču v okviru Evidenčnega oddelka deluje Center za informatiko, ki je odgovoren za razvoj in vzdrževanje baz zbiranja podatkov, kot tudi za usposabljanje in izobraževanja vseh, ki uporabljajo to zbirko podatkov. Na Generalni policijski upravi je Urad za informatiko in telekomunikacije zadolžen za upravljanje z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije, za pripravo, izdelavo in nadzor ter izvajanje srednjeročnih in letnih načrtov razvoja, nabave programske in strojne opreme informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije ter elektronske opreme in sistemov tehničnega varovanja in nadzira sodelovanje z zunanjimi strokovnimi in znanstvenimi ustanovami, organizacijami in združenji v zvezi z razvojem informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije11. Prav tako svojo vlogo igra Statistični urad RS, ki je reguliran z zakonom Zakona o državni statistiki12 in je glavni izvajalec in povezovalec dela na področju državne statistike. Uradne statistike so pomanjkljive in nezanesljive, ne le iz razloga, ker lahko beležijo samo prijavljena kazniva dejanja, temveč tudi zato, ker v statistiki storilcev kaznivih dejanj ni na voljo podatkov o spolu ovadenih storilcev in o spolu žrtev, da bi lahko nasilje nad ženskami prikazali ločeno (po spolu). So pa dostopni podatki o spolu obsojenih storilcev nasilnih kaznivih dejanj zaradi povzročenih telesnih poškodb. Omenjeni statistični podatki zajemajo le lažje oblike fizičnega nasilja, medtem ko hujše oblike nasilja in spolno nasilje ostajajo v uradnih statistikah še vedno skrite v okviru težjih (splošnih) kaznivih dejanj13. Prav tako spol ni spremenljivka v bazah zbiranja podatkov na področju socialnega varstva14. Primerljivost med zbirkami podatkov različnih institucij (sodstvo, policija in socialno varstvo) s področja nasilja nad ženskami ni mogoča, zaradi različnega zbiranja podatkov in različnih definicij nasilja (ali te sploh obstajajo, ali pa se razlikujejo glede na specifiko področja) ni omogočena. Uporabljene definicije govorijo o nasilju, ki se dogaja v družini, ne pa o nasilju nad ženskami. Za zbiranje uporabljajo institucije različne računalniške programe in programsko opremo ter protokole. Tako tudi ni mogoče skozi različne sisteme slediti osebi ali posamičnemu primeru15. Izmenjave podatkov so mogoče samo znotraj sektorjev, npr. znotraj policije, ali znotraj sodstva, ne pa med njima. Naslednji problem, ki je pojavi je, da beležijo različne dogodke. Policija zbira podatke o kriminalnih dejanjih, sodstvo beleži sodne procese in socialno varstvo podatke o oblikah pomoči, ki jih nudijo žrtvam ali povzročiteljem nasilja. Institucije si med sabo informacij ne delijo ali izmenjujejo. Vsaka institucija uporablja podatke, ki jih zbira za svoje lastne potrebe ali za potrebe sektorja, v katerem deluje16. Na področju zdravstva v Sloveniji se podatki o nasilju nad ženskami ne zbirajo17. Statističen urad RS vsako leto zbira podatke tožilstva in sodišč, ki jih nato obdela, da dobi podatke o številu povzročiteljih nasilja – obtoženih in obsojenih18. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju nasilja nad ženskami prispevajo kvantitativne podatke, kot so število klicev na anonimne telefone, število osebnih svetovanj, zasedenost varnih hiš in kriznih centrov. Večinoma imajo podatke, ki jim jih uporabnice, uporabniki sami zaupajo, sploh če gre za anonimne oblike pomoči, zato so njihove baze podatkov pomanjkljive (npr. Društvo SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja). Policija zbira naslednje podatke: ime in priimek, datum rojstva in kraj rojstva, EMŠO, spol, naslov, nacionalnost. Poleg osebnih podatkov zapisnik vsebujejo še: osebne značilnosti, nacionalnost prijavljene osebe ali osumljenca, upravno enoto, kjer je oseba rojena, družinsko ozadje, finančno situacijo, izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebni podatki o žrtvi, podatki o osebi, ki je prijavila in podatke o kaznivemu dejanju itd. Večine teh podatkov ne analizirajo ali obdelajo19. Socialno varstvo oz. CSD zbira podatke o žrtvi in povzročitelju: EMŠO, ime, naslov, starost. Na podlagi EMŠO lahko v sistemu najdejo uporabnika ali uporabnico in ugotovijo, ali je že doživela nasilje v prejšnjih razmerjih ali se nasilje že pojavljalo v trenutnem. Ne zbirajo podatkov o pričah in ne o pogostosti nasilja20. Sodstvo zbira podatke o primeru: EMŠO, ime, priimek, datum rojstva, spol, kazniva dejanja in kdaj so bila storjena, podatki o ukrepih (prepoved približevanja ipd.), podatki o udeleženih, tudi žrtvah, odvetniku, zagovorniku, podatki o drugih podrobnosti, ki se vežejo na primer21. Statistike kaznivih dejanj torej lahko le dopolnjujejo prevalenčne raziskave, ne morejo jih pa nadomestiti. Za popolnejšo sliko razsežnosti nasilja je potrebno na sistematičen način kombinirati oboje22. Oblikovanje posebnega kaznivega dejanja Nasilje v družini v Kazenskem zakoniku je omogočilo spremljanje števila obravnavanih primerov nasilja v družini v uradnih statistikah, kar pred tem zaradi »razpršenosti« po številnih kaznivih dejanjih ni bilo mogoče. Potrebno je vedeti, da kaznivo dejanje Nasilje v družini zajema poleg psihičnega in ekonomskega nasilja le še lažje oblike fizičnega nasilja, pri katerih žrtev ni utrpela telesne poškodbe. Hujše oblike nasilja in spolno nasilje ostajajo v uradnih statistikah še vedno »skrite« v okviru teh težjih (splošnih) kaznivih dejanj23. Po podatkih policije, policija v povprečju letno obravnava približno 2100 kaznivih dejanj nasilja v družini, največ jih je obravnavala leta 200924. Podatki policije o obravnavanju nasilja v družini kažejo ne le na velik obseg obravnavanih primerov, pač pa tudi na visok odstotek primerov, v katerih so žrtve ženskega spola. V kar 93 % primerov, ki jih je leta 2013 obravnavala policija, so bile žrtve nasilja v družini ženskega spola. Podatki o žrtvah kaznivih dejanj umora in uboja, ki se zgodijo v okviru družine, kažejo, da so pogostejše žrtve ženskega spola25. Statistični podatki policije o številu obravnavanih primerov nasilja v družini v letih 2008 – 201326:
Statistični podatki policije o številu oseb - žrtev kaznivih dejanj umora in uboja (tudi poskusov), ki so bili storjeni v družini, po spolu, v letih 2008 – 201327:
Na tem mestu je treba opozoriti na pomanjkljivost v statistiki, saj npr. umori v družini niso zabeleženi, če je povzročitelj hkrati naredil samomor. Ta dejanja se v statistiki izgubijo. Statistični podatki policije o številu vseh žrtev kaznivih dejanj umora in uboja (tudi poskusov) v letih 2008 – 201328:
Policija zbira tudi podatke o izrečenih ukrepih prepovedi približevanja s strani policije, ki prav tako kažejo, da so bile žrtve v večini primerov ženske: Statistični podatki o številu žrtev (en ukrep lahko zajame več žrtev nasilja) v primerih izreka prepovedi približevanja po 60. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije v letih 2008 – 201329:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| c. Ali je bila v zadnjih petih letih izvedena javnomnenjska raziskava na temo nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite raziskane vrste nasilja, geografsko pokritost, kdo jo je izvedel in kdaj. Kdo je financiral raziskavo? Kaj je bil cilj raziskave – da se oceni razširjenost, naravo in posledice, itd.? Se je raziskava izvedla na državni, regionalni in/ali lokalni ravni? |
| Odgovor: Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih30 je bila narejena kot prva nacionalna raziskava leta 2010. Avtorice so Vesna Leskošek, Mojca Urek in Darja Zaviršek. Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-0464 z naslovom Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki ga je vodila izr. prof. dr. Katja Filipčič z Inštituta za kriminologijo. Raziskovalni projekt so sofinancirali Urad za enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Agencija za raziskovalno dejavnost. |
|
| c. Ali je bila v zadnjih petih letih izvedena javnomnenjska raziskava na temo nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite raziskane vrste nasilja, geografsko pokritost, kdo jo je izvedel in kdaj. Kdo je financiral raziskavo? Kaj je bil cilj raziskave – da se oceni razširjenost, naravo in posledice, itd.? Se je raziskava izvedla na državni, regionalni in/ali lokalni ravni? |
|
Odgovor: Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih30 je bila narejena kot prva nacionalna raziskava leta 2010. Avtorice so Vesna Leskošek, Mojca Urek in Darja Zaviršek. Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-0464 z naslovom Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki ga je vodila izr. prof. dr. Katja Filipčič z Inštituta za kriminologijo. Raziskovalni projekt so sofinancirali Urad za enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Agencija za raziskovalno dejavnost. Vzorec: Podatki o nasilju so bili zbrali z raziskavo na reprezentativnem vzorcu splošne populacije, ki ga je pripravil Statistični urad Republike Slovenije v aprilu 2009. Vzorec je obsegal imena in priimke ter naslove 3000 žensk, starih med 18 in 80 let, izbranih glede na starost, regijo in tip naselja. Populacijo med 18 in 80 let starosti je bila določena glede na priporočila različnih mednarodnih raziskav. Spodnja meja omogoča, da večina žensk samostojno izpolnjuje vprašalnik. Vprašalnik ni vključeval vprašanja o nasilju, ki se je zgodilo pred dopolnjenim 15. letom starosti. Vrnjenih je bilo 752 vprašalnikov, kar je natanko 25 odstotkov30. Rezultati: Vsaka druga ženska (56,1%) je od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doživljale psihično nasilje (49,3%), potem fizično (23,0%), premoženjsko (14,1%), omejevanje gibanja (13,9%) in spolno nasilje (6,5%). Vsaka druga ženska je doživela nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih in sicer na račun psihičnega nasilja, ki ga je toliko, kot od 15. leta dalje. Manj pa je bili v zadnjih 12. mesecih fizičnega nasilja (5,9%), spolnega (1,5%), premoženjskega (7%) in omejevanja svobode (6,1%). Če ne bi upoštevali psihičnega nasilja, bi ostale vrste nasilja v zadnjem letu doživela vsaka 5 ženska. 4% žensk doživlja nasilje v več intimnih zvezah s strani večjega števila oseb. Največkrat se nasilje zgodi v primarni družini. V partnerstvu se najpogosteje začne pojavljati med 2. in 5. letom skupnega življenja. Pri kar četrtini žensk, ki so doživele nasilje, pa se je začelo že zelo zgodaj v prvem letu partnerstva, pri nekaterih že v prvem mesecu poznanstva. Podatki kažejo, da se nasilje lahko začne kadarkoli v življenju, od zgodnjega otroštva (pri 1. letu starosti) do pozne starosti (pri 73. letih). Pri nekaterih ženskah nasilje traja celo življenje, pri četrtini pa več kot 20 let. 5,5% žensk je nasilje doživljalo tudi v nosečnosti. 4,7% žensk je poročalo, da je bil povzročitelj nasilen tudi do otrok in sicer najpogosteje psihično, potem fizično in spolno30. |
|
|
| d. Ali so bili podatki iz raziskave na voljo strokovnim skupinam, da bi spodbudili sodelovanje in omogočil aktivnosti ozaveščanja? Ali so strokovnjakinje in strokovnjaki sodelovali v različnih državnih organih/telesih in so prispevali k ozaveščanju o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini? |
| Odgovor: Podatki so javno dostopni. |
| d. Ali so bili podatki iz raziskave na voljo strokovnim skupinam, da bi spodbudili sodelovanje in omogočil aktivnosti ozaveščanja? Ali so strokovnjakinje in strokovnjaki sodelovali v različnih državnih organih/telesih in so prispevali k ozaveščanju o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini? |
| Odgovor: Podatki so javno dostopni. |
|
|
| e. Ali so bile informacije, ki temeljijo na raziskavah in/ali zbiranju podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju v družini, na voljo javnosti? Če so navedite, na kakšen način (kampanje, spletna stran, okrogle mize, medijsko pokritost, publikacije, itd.). Ali so se odvijale kakršne koli javne razprave o ugotovitvah, sklepih in priporočilih o prihodnjih ukrepih? |
| Odgovor: Vsi sektorji imajo računalniško zbiranje podatkov, ki so visoko zaščiteni in niso dostopni za širšo javnost. Podatke se lahko pridobi s pisnim zaprosilom odgovorni osebi v vsakem sektorju. Statističen urad RS objavi podatke enkrat letno, nekatere na četrtletje. Podatki so dostopni raziskovalce in drugi zainteresirani javnosti pod pogoji navedenimi v Zakonu o varstvu osebnih podatkov31. |
| e. Ali so bile informacije, ki temeljijo na raziskavah in/ali zbiranju podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju v družini, na voljo javnosti? Če so navedite, na kakšen način (kampanje, spletna stran, okrogle mize, medijsko pokritost, publikacije, itd.). Ali so se odvijale kakršne koli javne razprave o ugotovitvah, sklepih in priporočilih o prihodnjih ukrepih? |
| Odgovor: Vsi sektorji imajo računalniško zbiranje podatkov, ki so visoko zaščiteni in niso dostopni za širšo javnost. Podatke se lahko pridobi s pisnim zaprosilom odgovorni osebi v vsakem sektorju. Statističen urad RS objavi podatke enkrat letno, nekatere na četrtletje. Podatki so dostopni raziskovalce in drugi zainteresirani javnosti pod pogoji navedenimi v Zakonu o varstvu osebnih podatkov31. |
|
|
|
[1] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [2] Committee on the Elimination of Discrimination against Women – Odbor CEDAW (2015) Concluding observations of the Committee on the Elimination of Discrimination against Women: Slovenia. Dostopno prek: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CEDAW%2fC%2fSVN%2fCO%2f5-6&Lang=en, 2. 12. 2015. [3] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [4] Zakon o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07. [5] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [6] Dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/generalna-policijska-uprava/974, 12. junij 2014. [7] Urek, M. (2013) Nasilje nad ženskami v partnerskih odnosih in v zasebni sferi v Sloveniji, V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., Filipčič, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [8] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [9] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [10] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur.l. RS, št. 16/08. [11] Dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/generalna-policijska-uprava/974, 12. junij 2014. [12] Zakon o državni statistiki (ZDSta), Ur. l. št. 45/95, 9/01. [13] Urek, M. (2013) Nasilje nad ženskami v partnerskih odnosih in v zasebni sferi v Sloveniji, V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., Filipčič, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [14] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [15] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [16] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [17] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [18] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [19] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [20] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [21] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [22] Urek, M. (2013) Nasilje nad ženskami v partnerskih odnosih in v zasebni sferi v Sloveniji, V: Leskošek et. al., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [23] Filipčič, K. (2013) Kazenskopravno odzivanje na nasilje v družini, V: Leskošek et. al., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [24] Miklič, N. (2014) Pristojnosti policije na področju preprečevanja nasilja v dužini. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [25] Miklič, N. (2014) Pristojnosti policije na področju preprečevanja nasilja v dužini. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [26] Miklič, N. (2014) Pristojnosti policije na področju preprečevanja nasilja v dužini. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [27] Miklič, N. (2014) Pristojnosti policije na področju preprečevanja nasilja v dužini. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [28] Miklič, N. (2014) Pristojnosti policije na področju preprečevanja nasilja v dužini. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [29] Miklič, N. (2014) Pristojnosti policije na področju preprečevanja nasilja v dužini. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [30] Leskošek, V., Urek, M., Zaviršek, D. (2010), Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih (Končno poročilo 1. faze raziskovalnega projekta). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. [31] Zakon o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
