|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave |
|
1. Za izvajanje te konvencije se pogodbenice zavezujejo: a. v rednih Äasovnih presledkih loÄeno zbirati ustrezne statistiÄne podatke o primerih vseh oblik nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije; b. podpirati raziskave o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije, za preuÄevanje njihovih vzrokov in posledic, pojavnosti in stopnje obsodb ter uÄinkovitost ukrepov, sprejetih za izvajanje te konvencije. 2. Pogodbenice si prizadevajo v rednih Äasovnih presledkih izvesti anketiranje prebivalstva za oceno pojavnosti in trendov glede vseh oblik nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije. 3. Pogodbenice zagotovijo skupini strokovnjakov iz 66. Älena te konvencije zbrane podatke na podlagi tega Älena za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in omogoÄanje mednarodne primerjave. 4. Pogodbenice zagotovijo, da so zbrani podatki na podlagi tega Älena na voljo javnosti. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 11. člena Zbiranje podatkov in raziskave | ||
| Primerjava med državami 11. člena Zbiranje podatkov in raziskave | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali država zbira podatke o vseh oblikah nasilja, kot je doloÄeno v Konvenciji? Prosimo, navedite. Ali zbira podatke redno, Äe da, navedite naÄin zbiranja. Kateri so viri podatkov? Prosimo, navedite ustanovo, ki zbira podatke (StatistiÄni urad, zdravstvene ustanove, socialno varstvo, policija, sodstvo vkljuÄno s tožilci, nevladne organizacije, itd.). |
|
Odgovor: V Resoluciji o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20141 je posebno poglavje namenjeno prav raziskovanju nasilja. V pripravi je nova Resolucija, na njej dela delovna skupina na MDDSZEM. Še vedno ostaja velik del nasilja nad ženskami in nasilja v družini neprijavljenega. Podatki zato ne kažejo realne slike o tovrstnih dejanjih. OzavešÄenost strokovne in laiÄne javnosti je še vedno na nizki ravni. To se kaže v odnosu in toleranci do nasilja nad ženskami in nasilje v družini. Odbor CEDAW je v sklepnih ugotovitvah2 iz obravnave uradnega poroÄila RS pozval, da ustanovi mehanizem, ki bo sistematiÄno zbiral statistiÄne podatke loÄene po spolu, starosti in odnosu med žrtvijo, prav tako tudi podatke o prijavah, preiskavi, obravnavi, obsodbah storilcev nasilja nad ženskami. Država Slovenija se je v Resoluciji o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20143 zavezala tudi k izboljšanju nacionalnih statistiÄnih podatkov na podroÄju nasilja v družini in v ta namen naj bi pristojna ministrstva pripravila naÄrt sistema zbiranja podatkov o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih na podlagi kazalnikov, ki jih je sprejela Evropska skupnost. Zbiranje podatkov je regulirano z Zakonom o varstvu osebnih podatkov4, ta se ne nanaša direktno na nasilje nad ženskami in nasilje v družini, regulira pa vse, kar se nanaša na zbiranje podatkov, ki jih zbirajo državne institucije. |
| a. Ali država zbira podatke o vseh oblikah nasilja, kot je doloÄeno v Konvenciji? Prosimo, navedite. Ali zbira podatke redno, Äe da, navedite naÄin zbiranja. Kateri so viri podatkov? Prosimo, navedite ustanovo, ki zbira podatke (StatistiÄni urad, zdravstvene ustanove, socialno varstvo, policija, sodstvo vkljuÄno s tožilci, nevladne organizacije, itd.). |
|
Odgovor: V Resoluciji o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20141 je posebno poglavje namenjeno prav raziskovanju nasilja. V pripravi je nova Resolucija, na njej dela delovna skupina na MDDSZEM. Še vedno ostaja velik del nasilja nad ženskami in nasilja v družini neprijavljenega. Podatki zato ne kažejo realne slike o tovrstnih dejanjih. OzavešÄenost strokovne in laiÄne javnosti je še vedno na nizki ravni. To se kaže v odnosu in toleranci do nasilja nad ženskami in nasilje v družini. Odbor CEDAW je v sklepnih ugotovitvah2 iz obravnave uradnega poroÄila RS pozval, da ustanovi mehanizem, ki bo sistematiÄno zbiral statistiÄne podatke loÄene po spolu, starosti in odnosu med žrtvijo, prav tako tudi podatke o prijavah, preiskavi, obravnavi, obsodbah storilcev nasilja nad ženskami. Država Slovenija se je v Resoluciji o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-20143 zavezala tudi k izboljšanju nacionalnih statistiÄnih podatkov na podroÄju nasilja v družini in v ta namen naj bi pristojna ministrstva pripravila naÄrt sistema zbiranja podatkov o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih na podlagi kazalnikov, ki jih je sprejela Evropska skupnost. Zbiranje podatkov je regulirano z Zakonom o varstvu osebnih podatkov4, ta se ne nanaša direktno na nasilje nad ženskami in nasilje v družini, regulira pa vse, kar se nanaša na zbiranje podatkov, ki jih zbirajo državne institucije. |
 |
| b. Kakšne vrste podatkov se zbirajo? Prosimo, imejte v mislih, da je zbiranje naslednjih podatkov minimalen standard za zbiranje podatkov s strani javnih organov (sodstvo, policija, socialno varstvo) število primerov, podatki o žrtvah in storilcih – spol, starost, vrsta nasilja, odnos s povzroÄiteljem, geografska lokacija, vrsta obsodbe in število prepovedi približevanja, in drugi dejavniki, kot je invalidnost. ÄŒe obstajajo druge vrste zbranih podatkov, jih navedite (resnost nasilja, incident, posledice nasilja, zakonski status žrtve, itd). |
|
Odgovor: Glede zbiranja podatkov o nasilju ima vsako podroÄje svoje regulacije5 tudi definicije nasilja kot tudi podatki, ki se zbirajo so pri vsaki instituciji doloÄeni drugaÄe in v skladu z varovanjem osebnih podatkov. Institucije so za potrebe zbiranja podatkov ustanovile posebne oddelke, ki so zadolženi za zbiranje podatkov. Podatki so dosegljivi na Skupnosti centrov za socialno delo. Na Vrhovnem sodišÄu v okviru EvidenÄnega oddelka deluje Center za informatiko, ki je odgovoren za razvoj in vzdrževanje baz zbiranja podatkov, kot tudi za usposabljanje in izobraževanja vseh, ki uporabljajo to zbirko podatkov. Na Generalni policijski upravi je Urad za informatiko in telekomunikacije zadolžen za upravljanje z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije, za pripravo, izdelavo in nadzor ter izvajanje srednjeroÄnih in letnih naÄrtov razvoja, nabave programske in strojne opreme informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije ter elektronske opreme in sistemov tehniÄnega varovanja in nadzira sodelovanje z zunanjimi strokovnimi in znanstvenimi ustanovami, organizacijami in združenji v zvezi z razvojem informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije6. Uradne statistike so pomanjkljive in nezanesljive, ne le iz razloga, ker lahko beležijo samo prijavljena kazniva dejanja, temveÄ tudi zato, ker v statistiki storilcev kaznivih dejanj ni na voljo podatkov o spolu ovadenih storilcev in o spolu žrtev, da bi lahko nasilje nad ženskami prikazali loÄeno (po spolu). So pa dostopni podatki o spolu obsojenih storilcev nasilnih kaznivih dejanj zaradi povzroÄenih telesnih poškodb. Omenjeni statistiÄni podatki zajemajo le lažje oblike fiziÄnega nasilja, medtem ko hujše oblike nasilja in spolno nasilje ostajajo v uradnih statistikah še vedno skrite v okviru težjih (splošnih) kaznivih dejanj7. Prav tako spol ni spremenljivka v bazah zbiranja podatkov na podroÄju socialnega varstva8. |
 |
| b. Kakšne vrste podatkov se zbirajo? Prosimo, imejte v mislih, da je zbiranje naslednjih podatkov minimalen standard za zbiranje podatkov s strani javnih organov (sodstvo, policija, socialno varstvo) število primerov, podatki o žrtvah in storilcih – spol, starost, vrsta nasilja, odnos s povzroÄiteljem, geografska lokacija, vrsta obsodbe in število prepovedi približevanja, in drugi dejavniki, kot je invalidnost. ÄŒe obstajajo druge vrste zbranih podatkov, jih navedite (resnost nasilja, incident, posledice nasilja, zakonski status žrtve, itd). | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Odgovor: Glede zbiranja podatkov o nasilju ima vsako podroÄje svoje regulacije5 tudi definicije nasilja kot tudi podatki, ki se zbirajo so pri vsaki instituciji doloÄeni drugaÄe in v skladu z varovanjem osebnih podatkov. Institucije so za potrebe zbiranja podatkov ustanovile posebne oddelke, ki so zadolženi za zbiranje podatkov. Podatki so dosegljivi na Skupnosti centrov za socialno delo. Na Vrhovnem sodišÄu v okviru EvidenÄnega oddelka deluje Center za informatiko, ki je odgovoren za razvoj in vzdrževanje baz zbiranja podatkov, kot tudi za usposabljanje in izobraževanja vseh, ki uporabljajo to zbirko podatkov. Na Generalni policijski upravi je Urad za informatiko in telekomunikacije zadolžen za upravljanje z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije, za pripravo, izdelavo in nadzor ter izvajanje srednjeroÄnih in letnih naÄrtov razvoja, nabave programske in strojne opreme informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije ter elektronske opreme in sistemov tehniÄnega varovanja in nadzira sodelovanje z zunanjimi strokovnimi in znanstvenimi ustanovami, organizacijami in združenji v zvezi z razvojem informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije6. Uradne statistike so pomanjkljive in nezanesljive, ne le iz razloga, ker lahko beležijo samo prijavljena kazniva dejanja, temveÄ tudi zato, ker v statistiki storilcev kaznivih dejanj ni na voljo podatkov o spolu ovadenih storilcev in o spolu žrtev, da bi lahko nasilje nad ženskami prikazali loÄeno (po spolu). So pa dostopni podatki o spolu obsojenih storilcev nasilnih kaznivih dejanj zaradi povzroÄenih telesnih poškodb. Omenjeni statistiÄni podatki zajemajo le lažje oblike fiziÄnega nasilja, medtem ko hujše oblike nasilja in spolno nasilje ostajajo v uradnih statistikah še vedno skrite v okviru težjih (splošnih) kaznivih dejanj7. Prav tako spol ni spremenljivka v bazah zbiranja podatkov na podroÄju socialnega varstva8. Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vzpostavljen sektor za informatiko, ki je odgovoren za naÄrtovanje, ustanavljanje, vzdrževanje in razvoj baz zbiranja podatkov9. Na centrih za socialno delo zbirajo podatke v okviru Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)10, dolžni so zbirati podatke, ki jih potrebujejo za obdelavo osebnih podatkov in zbiranje po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Iz njihove zbirke podatkov je razvidno število vodenih obravnav, nudenje prve socialne pomoÄi in drugih servisov, ki jih nudijo. Podatki so dosegljivi na Skupnosti centrov za socialno delo. Na Vrhovnem sodišÄu v okviru EvidenÄnega oddelka deluje Center za informatiko, ki je odgovoren za razvoj in vzdrževanje baz zbiranja podatkov, kot tudi za usposabljanje in izobraževanja vseh, ki uporabljajo to zbirko podatkov. Na Generalni policijski upravi je Urad za informatiko in telekomunikacije zadolžen za upravljanje z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije, za pripravo, izdelavo in nadzor ter izvajanje srednjeroÄnih in letnih naÄrtov razvoja, nabave programske in strojne opreme informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije ter elektronske opreme in sistemov tehniÄnega varovanja in nadzira sodelovanje z zunanjimi strokovnimi in znanstvenimi ustanovami, organizacijami in združenji v zvezi z razvojem informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije11. Prav tako svojo vlogo igra StatistiÄni urad RS, ki je reguliran z zakonom Zakona o državni statistiki12 in je glavni izvajalec in povezovalec dela na podroÄju državne statistike. Uradne statistike so pomanjkljive in nezanesljive, ne le iz razloga, ker lahko beležijo samo prijavljena kazniva dejanja, temveÄ tudi zato, ker v statistiki storilcev kaznivih dejanj ni na voljo podatkov o spolu ovadenih storilcev in o spolu žrtev, da bi lahko nasilje nad ženskami prikazali loÄeno (po spolu). So pa dostopni podatki o spolu obsojenih storilcev nasilnih kaznivih dejanj zaradi povzroÄenih telesnih poškodb. Omenjeni statistiÄni podatki zajemajo le lažje oblike fiziÄnega nasilja, medtem ko hujše oblike nasilja in spolno nasilje ostajajo v uradnih statistikah še vedno skrite v okviru težjih (splošnih) kaznivih dejanj13. Prav tako spol ni spremenljivka v bazah zbiranja podatkov na podroÄju socialnega varstva14. Primerljivost med zbirkami podatkov razliÄnih institucij (sodstvo, policija in socialno varstvo) s podroÄja nasilja nad ženskami ni mogoÄa, zaradi razliÄnega zbiranja podatkov in razliÄnih definicij nasilja (ali te sploh obstajajo, ali pa se razlikujejo glede na specifiko podroÄja) ni omogoÄena. Uporabljene definicije govorijo o nasilju, ki se dogaja v družini, ne pa o nasilju nad ženskami. Za zbiranje uporabljajo institucije razliÄne raÄunalniške programe in programsko opremo ter protokole. Tako tudi ni mogoÄe skozi razliÄne sisteme slediti osebi ali posamiÄnemu primeru15. Izmenjave podatkov so mogoÄe samo znotraj sektorjev, npr. znotraj policije, ali znotraj sodstva, ne pa med njima. Naslednji problem, ki je pojavi je, da beležijo razliÄne dogodke. Policija zbira podatke o kriminalnih dejanjih, sodstvo beleži sodne procese in socialno varstvo podatke o oblikah pomoÄi, ki jih nudijo žrtvam ali povzroÄiteljem nasilja. Institucije si med sabo informacij ne delijo ali izmenjujejo. Vsaka institucija uporablja podatke, ki jih zbira za svoje lastne potrebe ali za potrebe sektorja, v katerem deluje16. Na podroÄju zdravstva v Sloveniji se podatki o nasilju nad ženskami ne zbirajo17. StatistiÄen urad RS vsako leto zbira podatke tožilstva in sodišÄ, ki jih nato obdela, da dobi podatke o številu povzroÄiteljih nasilja – obtoženih in obsojenih18. Nevladne organizacije, ki delujejo na podroÄju nasilja nad ženskami prispevajo kvantitativne podatke, kot so število klicev na anonimne telefone, število osebnih svetovanj, zasedenost varnih hiš in kriznih centrov. VeÄinoma imajo podatke, ki jim jih uporabnice, uporabniki sami zaupajo, sploh Äe gre za anonimne oblike pomoÄi, zato so njihove baze podatkov pomanjkljive (npr. Društvo SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja). Policija zbira naslednje podatke: ime in priimek, datum rojstva in kraj rojstva, EMŠO, spol, naslov, nacionalnost. Poleg osebnih podatkov zapisnik vsebujejo še: osebne znaÄilnosti, nacionalnost prijavljene osebe ali osumljenca, upravno enoto, kjer je oseba rojena, družinsko ozadje, finanÄno situacijo, izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebni podatki o žrtvi, podatki o osebi, ki je prijavila in podatke o kaznivemu dejanju itd. VeÄine teh podatkov ne analizirajo ali obdelajo19. Socialno varstvo oz. CSD zbira podatke o žrtvi in povzroÄitelju: EMŠO, ime, naslov, starost. Na podlagi EMŠO lahko v sistemu najdejo uporabnika ali uporabnico in ugotovijo, ali je že doživela nasilje v prejšnjih razmerjih ali se nasilje že pojavljalo v trenutnem. Ne zbirajo podatkov o priÄah in ne o pogostosti nasilja20. Sodstvo zbira podatke o primeru: EMŠO, ime, priimek, datum rojstva, spol, kazniva dejanja in kdaj so bila storjena, podatki o ukrepih (prepoved približevanja ipd.), podatki o udeleženih, tudi žrtvah, odvetniku, zagovorniku, podatki o drugih podrobnosti, ki se vežejo na primer21. Statistike kaznivih dejanj torej lahko le dopolnjujejo prevalenÄne raziskave, ne morejo jih pa nadomestiti. Za popolnejšo sliko razsežnosti nasilja je potrebno na sistematiÄen naÄin kombinirati oboje22. Oblikovanje posebnega kaznivega dejanja Nasilje v družini v Kazenskem zakoniku je omogoÄilo spremljanje števila obravnavanih primerov nasilja v družini v uradnih statistikah, kar pred tem zaradi »razpršenosti« po številnih kaznivih dejanjih ni bilo mogoÄe. Potrebno je vedeti, da kaznivo dejanje Nasilje v družini zajema poleg psihiÄnega in ekonomskega nasilja le še lažje oblike fiziÄnega nasilja, pri katerih žrtev ni utrpela telesne poškodbe. Hujše oblike nasilja in spolno nasilje ostajajo v uradnih statistikah še vedno »skrite« v okviru teh težjih (splošnih) kaznivih dejanj23. Po podatkih policije, policija v povpreÄju letno obravnava približno 2100 kaznivih dejanj nasilja v družini, najveÄ jih je obravnavala leta 200924. Podatki policije o obravnavanju nasilja v družini kažejo ne le na velik obseg obravnavanih primerov, paÄ pa tudi na visok odstotek primerov, v katerih so žrtve ženskega spola. V kar 93 % primerov, ki jih je leta 2013 obravnavala policija, so bile žrtve nasilja v družini ženskega spola. Podatki o žrtvah kaznivih dejanj umora in uboja, ki se zgodijo v okviru družine, kažejo, da so pogostejše žrtve ženskega spola25. StatistiÄni podatki policije o številu obravnavanih primerov nasilja v družini v letih 2008 – 201326:
StatistiÄni podatki policije o številu oseb - žrtev kaznivih dejanj umora in uboja (tudi poskusov), ki so bili storjeni v družini, po spolu, v letih 2008 – 201327:
Na tem mestu je treba opozoriti na pomanjkljivost v statistiki, saj npr. umori v družini niso zabeleženi, Äe je povzroÄitelj hkrati naredil samomor. Ta dejanja se v statistiki izgubijo. StatistiÄni podatki policije o številu vseh žrtev kaznivih dejanj umora in uboja (tudi poskusov) v letih 2008 – 201328:
Policija zbira tudi podatke o izreÄenih ukrepih prepovedi približevanja s strani policije, ki prav tako kažejo, da so bile žrtve v veÄini primerov ženske: StatistiÄni podatki o številu žrtev (en ukrep lahko zajame veÄ Å¾rtev nasilja) v primerih izreka prepovedi približevanja po 60. Älenu Zakona o nalogah in pooblastilih policije v letih 2008 – 201329:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| c. Ali je bila v zadnjih petih letih izvedena javnomnenjska raziskava na temo nasilja nad ženskami in nasilja v družini? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite raziskane vrste nasilja, geografsko pokritost, kdo jo je izvedel in kdaj. Kdo je financiral raziskavo? Kaj je bil cilj raziskave – da se oceni razširjenost, naravo in posledice, itd.? Se je raziskava izvedla na državni, regionalni in/ali lokalni ravni? |
| Odgovor: Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih30 je bila narejena kot prva nacionalna raziskava leta 2010. Avtorice so Vesna Leskošek, Mojca Urek in Darja Zaviršek. Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-0464 z naslovom Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki ga je vodila izr. prof. dr. Katja FilipÄiÄ z Inštituta za kriminologijo. Raziskovalni projekt so sofinancirali Urad za enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Agencija za raziskovalno dejavnost. |
|
| c. Ali je bila v zadnjih petih letih izvedena javnomnenjska raziskava na temo nasilja nad ženskami in nasilja v družini? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite raziskane vrste nasilja, geografsko pokritost, kdo jo je izvedel in kdaj. Kdo je financiral raziskavo? Kaj je bil cilj raziskave – da se oceni razširjenost, naravo in posledice, itd.? Se je raziskava izvedla na državni, regionalni in/ali lokalni ravni? |
|
Odgovor: Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih30 je bila narejena kot prva nacionalna raziskava leta 2010. Avtorice so Vesna Leskošek, Mojca Urek in Darja Zaviršek. Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-0464 z naslovom Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki ga je vodila izr. prof. dr. Katja FilipÄiÄ z Inštituta za kriminologijo. Raziskovalni projekt so sofinancirali Urad za enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Agencija za raziskovalno dejavnost. Vzorec: Podatki o nasilju so bili zbrali z raziskavo na reprezentativnem vzorcu splošne populacije, ki ga je pripravil StatistiÄni urad Republike Slovenije v aprilu 2009. Vzorec je obsegal imena in priimke ter naslove 3000 žensk, starih med 18 in 80 let, izbranih glede na starost, regijo in tip naselja. Populacijo med 18 in 80 let starosti je bila doloÄena glede na priporoÄila razliÄnih mednarodnih raziskav. Spodnja meja omogoÄa, da veÄina žensk samostojno izpolnjuje vprašalnik. Vprašalnik ni vkljuÄeval vprašanja o nasilju, ki se je zgodilo pred dopolnjenim 15. letom starosti. Vrnjenih je bilo 752 vprašalnikov, kar je natanko 25 odstotkov30. Rezultati: Vsaka druga ženska (56,1%) je od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doživljale psihiÄno nasilje (49,3%), potem fiziÄno (23,0%), premoženjsko (14,1%), omejevanje gibanja (13,9%) in spolno nasilje (6,5%). Vsaka druga ženska je doživela nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih in sicer na raÄun psihiÄnega nasilja, ki ga je toliko, kot od 15. leta dalje. Manj pa je bili v zadnjih 12. mesecih fiziÄnega nasilja (5,9%), spolnega (1,5%), premoženjskega (7%) in omejevanja svobode (6,1%). ÄŒe ne bi upoštevali psihiÄnega nasilja, bi ostale vrste nasilja v zadnjem letu doživela vsaka 5 ženska. 4% žensk doživlja nasilje v veÄ intimnih zvezah s strani veÄjega števila oseb. NajveÄkrat se nasilje zgodi v primarni družini. V partnerstvu se najpogosteje zaÄne pojavljati med 2. in 5. letom skupnega življenja. Pri kar Äetrtini žensk, ki so doživele nasilje, pa se je zaÄelo že zelo zgodaj v prvem letu partnerstva, pri nekaterih že v prvem mesecu poznanstva. Podatki kažejo, da se nasilje lahko zaÄne kadarkoli v življenju, od zgodnjega otroštva (pri 1. letu starosti) do pozne starosti (pri 73. letih). Pri nekaterih ženskah nasilje traja celo življenje, pri Äetrtini pa veÄ kot 20 let. 5,5% žensk je nasilje doživljalo tudi v noseÄnosti. 4,7% žensk je poroÄalo, da je bil povzroÄitelj nasilen tudi do otrok in sicer najpogosteje psihiÄno, potem fiziÄno in spolno30. |
|
|
| d. Ali so bili podatki iz raziskave na voljo strokovnim skupinam, da bi spodbudili sodelovanje in omogoÄil aktivnosti ozavešÄanja? Ali so strokovnjakinje in strokovnjaki sodelovali v razliÄnih državnih organih/telesih in so prispevali k ozavešÄanju o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini? |
| Odgovor: Podatki so javno dostopni. |
| d. Ali so bili podatki iz raziskave na voljo strokovnim skupinam, da bi spodbudili sodelovanje in omogoÄil aktivnosti ozavešÄanja? Ali so strokovnjakinje in strokovnjaki sodelovali v razliÄnih državnih organih/telesih in so prispevali k ozavešÄanju o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini? |
| Odgovor: Podatki so javno dostopni. |
|
|
| e. Ali so bile informacije, ki temeljijo na raziskavah in/ali zbiranju podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju v družini, na voljo javnosti? ÄŒe so navedite, na kakšen naÄin (kampanje, spletna stran, okrogle mize, medijsko pokritost, publikacije, itd.). Ali so se odvijale kakršne koli javne razprave o ugotovitvah, sklepih in priporoÄilih o prihodnjih ukrepih? |
| Odgovor: Vsi sektorji imajo raÄunalniško zbiranje podatkov, ki so visoko zašÄiteni in niso dostopni za širšo javnost. Podatke se lahko pridobi s pisnim zaprosilom odgovorni osebi v vsakem sektorju. StatistiÄen urad RS objavi podatke enkrat letno, nekatere na Äetrtletje. Podatki so dostopni raziskovalce in drugi zainteresirani javnosti pod pogoji navedenimi v Zakonu o varstvu osebnih podatkov31. |
| e. Ali so bile informacije, ki temeljijo na raziskavah in/ali zbiranju podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju v družini, na voljo javnosti? ÄŒe so navedite, na kakšen naÄin (kampanje, spletna stran, okrogle mize, medijsko pokritost, publikacije, itd.). Ali so se odvijale kakršne koli javne razprave o ugotovitvah, sklepih in priporoÄilih o prihodnjih ukrepih? |
| Odgovor: Vsi sektorji imajo raÄunalniško zbiranje podatkov, ki so visoko zašÄiteni in niso dostopni za širšo javnost. Podatke se lahko pridobi s pisnim zaprosilom odgovorni osebi v vsakem sektorju. StatistiÄen urad RS objavi podatke enkrat letno, nekatere na Äetrtletje. Podatki so dostopni raziskovalce in drugi zainteresirani javnosti pod pogoji navedenimi v Zakonu o varstvu osebnih podatkov31. |
|
|
|
[1] Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [2] Committee on the Elimination of Discrimination against Women – Odbor CEDAW (2015) Concluding observations of the Committee on the Elimination of Discrimination against Women: Slovenia. Dostopno prek: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CEDAW%2fC%2fSVN%2fCO%2f5-6&Lang=en, 2. 12. 2015. [3] Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [4] Zakon o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07. [5] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [6] Dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/generalna-policijska-uprava/974, 12. junij 2014. [7] Urek, M. (2013) Nasilje nad ženskami v partnerskih odnosih in v zasebni sferi v Sloveniji, V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [8] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [9] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [10] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur.l. RS, št. 16/08. [11] Dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/generalna-policijska-uprava/974, 12. junij 2014. [12] Zakon o državni statistiki (ZDSta), Ur. l. št. 45/95, 9/01. [13] Urek, M. (2013) Nasilje nad ženskami v partnerskih odnosih in v zasebni sferi v Sloveniji, V: Leskošek, V., Antić Gaber, M., Selišnik, I., FilipÄiÄ, K.,Urek, M., Matko, K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [14] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [15] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [16] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [17] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [18] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [19] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [20] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [21] Leskošek, V. (2013) Final National report, Slovenia. On collecting administrative data. EIGE. [22] Urek, M. (2013) Nasilje nad ženskami v partnerskih odnosih in v zasebni sferi v Sloveniji, V: Leskošek et. al., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [23] FilipÄiÄ, K. (2013) Kazenskopravno odzivanje na nasilje v družini, V: Leskošek et. al., Nasilje nad ženskami v Sloveniji. Maribor: Aristej. [24] MikliÄ, N. (2014) Pristojnosti policije na podroÄju prepreÄevanja nasilja v dužini. V: VeseliÄ, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) PriroÄnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [25] MikliÄ, N. (2014) Pristojnosti policije na podroÄju prepreÄevanja nasilja v dužini. V: VeseliÄ, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) PriroÄnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [26] MikliÄ, N. (2014) Pristojnosti policije na podroÄju prepreÄevanja nasilja v dužini. V: VeseliÄ, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) PriroÄnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [27] MikliÄ, N. (2014) Pristojnosti policije na podroÄju prepreÄevanja nasilja v dužini. V: VeseliÄ, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) PriroÄnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [28] MikliÄ, N. (2014) Pristojnosti policije na podroÄju prepreÄevanja nasilja v dužini. V: VeseliÄ, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) PriroÄnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [29] MikliÄ, N. (2014) Pristojnosti policije na podroÄju prepreÄevanja nasilja v dužini. V: VeseliÄ, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) PriroÄnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [30] Leskošek, V., Urek, M., Zaviršek, D. (2010), Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih (KonÄno poroÄilo 1. faze raziskovalnega projekta). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. [31] Zakon o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
