Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Podpiši!
   Ime in priimek
   E-naslov
   Komentar -
Število komentarjev: 13530   
Pokliči in povej!
Če doživljate nasilje ali če veste za nekoga, ki doživlja nasilje, poiščite pomoč! SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja (080 / 11 55) deluje vsak delavnik od 12.00 do 22.00 in vsak dan od 18.00 do 22.00 ure. Na brezplačni telefonski številki smo vam na voljo za telefonski svetovalni, anonimni, zaupni in informativni pogovor s strokovno usposobljenimi svetovalkami za žrtve nasilja.
O Konvenciji
Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljevanju konvencija Sveta Evrope) je dokument, ki celostno obravnava problematiko nasilja nad ženskami in vzpostavlja pravni okvir za zaščito žensk, pred vsemi vrstami in oblikami nasilja.

Konvencija je bila odprta za podpis maja 2011 in bo stopila v veljavo, ko jo bo ratificiralo 10 držav, med njimi 8 držav članic Sveta Evrope. Slovenija je konvencijo podpisala, ni pa je še ratificirala. Konvencija temelji na razumevanju nasilja nad ženskami kot strukturnega mehanizma za ohranjanje neenakosti med spoloma in je s tega vidika izjemo pomemben dokument. Tako že v preambuli poudarja, da je nasilje nad ženskami odraz zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi, ki je privedlo do dominacije moških in diskriminacije žensk in s tem do preprečevanja polne uveljavitve žensk. Strukturna narava nasilja nad ženskami, ki je nasilje zaradi spola, je eden od temeljnih družbenih mehanizmov, zaradi katerega so ženske prisiljene v podrejen položaj v primerjavi z moškimi.

Več
S tem konvencija vsebinsko med drugim podpira opredelitev iz Splošnega priporočila Odbora Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk št. 19 iz leta 1992, ki razlaga, da je nasilje zaradi spola (angl. gender-based violence) nasilje, ki je usmerjeno proti ženski zato, ker je ženska oz. ki prizadene ženske nesorazmerno (bolj in pogosteje kot moške). Splošno priporočilo št. 19 nasilje nad ženskami opredeljuje tudi kot kršenje človekovih pravic, saj poudarja, da nasilje ženske omejuje ali jim onemogoča uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so pravica do življenja, pravica ne biti izpostavljena mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, pravica do osebne svobode in varnosti, pravica do enake zaščite pred zakonom, pravica do enakosti v družini, pravica do najvišjega dosegljivega standarda telesnega in duševnega zdravja in pravica do pravičnih in ugodnih pogojev na delovnem mestu. Leta 1993 so bila podobna izhodišča zapisana še v Deklaraciji Združenih narodov o odpravi nasilja nad ženskami ter drugih mednarodnih in regionalnih dokumentih. Med regionalnimi sta zlasti pomembna Medameriška konvencija o preprečevanju, kaznovanju in odpravi nasilja nad ženskami iz leta 1994 ter Protokol k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev o pravicah žensk v Afriki iz leta 2003.

Konvencija Sveta Evrope torej še zdaleč ni prvi dokument, ki nasilje nad ženskami jasno opredeljuje kot diskriminacijo žensk in priznava, da je tako de jure kot de facto enakost med ženskami in moškimi temeljni dejavnik za preprečevanje nasilja nad ženskami. Pravzaprav je zelo pozen, vendar logičen zaključek procesa obravnave nasilja nad ženskami s strani Sveta Evrope. Obenem pa je dokument, ki ne obravnava ekskluzivno nasilja nad ženskami, ampak predvideva zaščito za vse žrtve nasilja v družini ter vzpostavlja neodvisno skupino strokovnjakinj in strokovnjakov, ki bodo nadzirali implementacijo konvencije.

Konvencija izhaja iz z raziskavami in prakso dokazanih dejstev, da je velika večina žrtev telesnega, spolnega in psihičnega nasilja, nasilja v družini, zalezovanja, spolnega nadlegovanja, prisilnih porok, vsiljene sterilizacije in vsiljenega splava, pohabljanja spolovila, ženskega spola. Da je obveznost države, da preprečuje vse vrste in oblike nasilja nad ženskami ter kaznuje povzročitelje tovrstnih dejanj, je jasno dejstvo. Republika Slovenija pa bo s svojo čim prejšnjo ratifikacijo konvencije dodatno potrdila, da spada v krog držav, ki se zavedajo pomena odpravljanja nasilja nad ženskami in zagotavljanja enakosti med spoloma na vseh področjih življenja.

PREPREČEVANJE

Konvencija veliko pozornost namenja preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Vse posameznice in posameznike poziva, da pripomorejo k doseganju cilja: ustvariti Evropo brez vseh vrst in oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Vsakdo od nas lahko doprinese k odpravi stereotipov, škodljivih praks in diskriminacije žensk. Vsakdo se mora naučiti, da nobena vrsta ali oblika nasilja ni primeren način reševanja težav ter da je potrebno narediti vse za ničelno strpnost do nasilja.

PODPRITE KAMPANJO – POŠLJITE SVOJE SPOROČILO NA Podpišem.org

ZAŠČITA

Ko pride do nasilja je pomembno, da žrtve in tisti, ki so priča nasilju, dobijo primerno podporo in zaščito. To pomeni, da mora država zagotoviti:

• policijsko posredovanje ob vsaki prijavi nasilja,
• hitre zaščitne ukrepe, ki omogočajo, da povzročitelj nasilja takoj zapusti bivališče,
• oceno nevarnosti za povzročitev hujših poškodb in ponovitev nasilja ter zaščitne ukrepe za žrtev in priče,
• preprost dostop do storitev, ki nudijo podporo žrtvam nasilja,
• podporo otrokom, ki so bili priče nasilju nad njihovimi mamami,
• brezplačne svetovalne telefone, ki temeljijo na zaupnosti in anonimnosti,
• primerne in dostopne varne hiše za vse ženske in njihove otroke,
• primerne in dostopne storitve za žrtve spolnega nasilja,
• brezplačno pravno pomoč za vse žrtve nasilja.

PODPRITE KAMPANJO – INFORMACIJE POSREDUJTE NAPREJ.

PREGON IN KAZNOVANJE

Konvencija zahteva, da so različne vrste in oblike nasilja nad ženskami in nasilja v družini v zakonu opredeljene kot kaznive:

• vse oblike fizičnega nasilja,
• psihično nasilje, grožnje in prisiljevanje,
• ekonomsko nasilje,
• zalezovanje,
• spolno nasilje in spolno nadlegovanje,
• prisilna poroka,
• pohabljanje spolovila,
• vsiljen splav in vsiljena sterilizacija,
• dejanja, povzročena v imenu t. i. časti,
• pomoč pri in spodbujanje k tovrstnim dejanjem.

Država je odgovorna za to, da preišče vsako prijavo nasilja nad ženskami in nasilja v družini. To pomeni, da morata policija in tožilstvo odgovoriti na vsak klic na pomoč, zbrati dokaze in preiskati možnosti za ponovitev nasilja.

Povzročitelj nasilja mora biti primerno kaznovan, kazen pa ga mora odvrniti od ponovnega povzročanja tovrstnih kaznivih dejanj.

V preiskovalnih in sodnih postopkih mora biti zagotovljeno spoštovanje pravic žrtev in preprečena ponovna viktimizacija žrtev.

PODPRITE KAMPANJO – ZAGOVARJAJTE PRAVICE ŽRTEV NASILJA.

SPREMLJANJE UVELJAVLJANJA DOLOČIL KONVENCIJE

Ko bo konvencija stopila v veljavo, bo pri Svetu Evrope oblikovana skupina strokovnjakinj in strokovnjakov, ki bo spremljala, ali država dejansko uveljavlja določila konvencije.

Ko država ratificira konvencijo postane država pogodbenica. To pomeni, da postane obvezana uveljavljati vse ukrepe, ki jih predvideva konvencija. Ko bo Republika Slovenija postala država pogodbenica konvencije, bo tudi sama o tem poročala skupini strokovnjakinj in strokovnjakov pri Svetu Evrope

PODPRITE KONVENCIJO – ZAHTEVAJTE SPOŠTOVANJE PRAVIC ŽRTEV NASILJA IN POLNO UVELJAVLJANJE DOLOČIL KONVENCIJE!

Promocija Konvencije:
Jose Mendes Bota (video priloga)
Johanna Nelles (video priloga)

Tematske informacije
Pogosta vprašanja

Dokumenti
Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (MKPNZND)
Kazenski zakonik
Deklaracija
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.