![]() |
SLO |
2015 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost |
1. Pogodbenice se vzdržijo vsakega nasilnega dejanja nad ženskami in zagotavljajo, da državni organi, uradniki, uslužbenci, institucije in drugi akterji, ki delujejo v imenu države, delujejo v skladu s to obveznostjo. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za uresničevanje dolžne skrbnosti za preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in povrnitev škode za nasilna dejanja, ki so zajeta v področje uporabe te konvencije in so jih zagrešili nedržavni akterji. |
KAZALNIKI |
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja delovanje v skladu s standardom skrbnosti, z namenom preprečevanja, raziskovanja, kaznovanja in zagotavljanja odškodnine, za vsa nasilna dejanja, ki jih zajema ta Konvencija, v ustrezne ali pristojne zakone/podzakonske akte/ strategije/politike. |
Odgovor: Dolžna skrbnosti je opredeljena v 5. členu Zakona o preprečevanju nasilje v družini (ZPND)[1] in v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009 – 2014[2]. |
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja delovanje v skladu s standardom skrbnosti, z namenom preprečevanja, raziskovanja, kaznovanja in zagotavljanja odškodnine, za vsa nasilna dejanja, ki jih zajema ta Konvencija, v ustrezne ali pristojne zakone/podzakonske akte/ strategije/politike. |
Odgovor: Dolžna skrbnosti je opredeljena v 5. členu Zakona o preprečevanju nasilje v družini (ZPND)[1] in v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009 – 2014[2]. O dolžnosti ravnanja govori 5. člen ZPND: Organi in organizacije so dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka. V Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014 je zapisano, da bo država sprejemala ukrepe za preprečevanje nasilja (»due diligence« ali obvezna skrb države) in zagotovila sistemsko zaščito za žrtve, ne glede na povzročitelja nasilnega dejanja. V nadaljevanju pa še: Država mora s svojimi institucijami (predvsem CSD in drugimi socialnovarstvenimi zavodi, državnimi uradi, policijo, sodišči in tožilstvom, vrtci, šolami, vzgojno-izobraževalnimi zavodi, zavodi za prestajanje zaporne kazni, prevzgojnimi domovi in zdravstvenimi zavodi) in zaposlenimi delovati preventivno in kurativno ter narediti vse, da nasilja sploh ni. Če pa so kršitve, mora zagotoviti, da se obravnavajo po predpisanih postopkih. Država bo tudi v prihodnje s sofinanciranjem spodbujala razvoj programov nevladnih organizacij za preprečevanje nasilja v družini. Država v pravilnikih in postopkih[4]opredeljuje usklajeno delovanje organov in organizacij za obravnavo primerov nasilja. Opredeljuje tudi obvezno redno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanja za strokovne delavce in zaposlene v nevladnih organizacijah. Posebej so omenjeni policija, zdravstvene organizacije, socialno-varstveni in vzgojno-izobraževalni zavodi, strokovne delavke in delavci iz organov in organizacij zadolženi za opravljanje nalog na področju nasilja in iz nevladnih organizacij, in pravosodje. Osnovne značilnosti in področja dolžnosti ravnanja in skrbnosti v povezavi z nasiljem nad ženskami (obveznosti države do kršenja človekovih pravic s strani fizičnih oseb): - Preprečevanje (nasilja, ki ga lahko povzročijo fizične osebe), - Kaznovanje povzročiteljev nasilja (primerih, ko so bila storjene nasilna dejanja, morajo organi izvesti preiskavo, pregon in kaznovanje storilcev), - Odškodnina za žrtve (organi morajo zagotoviti žrtvam odškodnino za kazniva dejanja, ki so jih storile fizične osebe)[5]. |
2. Odstotek obravnavanih pritožb na delo predstavnic/predstavnikov ustreznih ali pristojnih služb (policija, sodstvo, socialno varstvo, zdravsto, izobraževanje) glede na skupno število pritožb, ki jih je prejel pristojni organ, za vsa dela, ki jih zajema ta Konvencija, na letni ravni. |
Odgovor: Praksa ni usklajena s Konvencijo, saj pristojni organi, razen policije, vsebinsko podatkov ne zbirajo. |
2. Odstotek obravnavanih pritožb na delo predstavnic/predstavnikov ustreznih ali pristojnih služb (policija, sodstvo, socialno varstvo, zdravsto, izobraževanje) glede na skupno število pritožb, ki jih je prejel pristojni organ, za vsa dela, ki jih zajema ta Konvencija, na letni ravni. |
Odgovor: Praksa ni usklajena s Konvencijo, saj pristojni organi, razen policije, vsebinsko podatkov ne zbirajo. Na Sektor za pritožbe zoper policijo[6], so v letu 2014 prejeli 2 pritožbi, v letu 2015 do 13. 10. 2015 eno pritožbo na delo policistov pri obravnavanju nasilja v družini. Glede pritožbe na delo strokovnih delavk in delavcev v socialnem varstvu je Socialna inšpekcija[7], ki deluje pri Inšpektoratu RS za delo, odgovorila, da med podatki, ki jih obdelujejo, ne zbirajo podatkov o vsebini pritožb. Tako podatkov o številu pritožb, ki so vezane na nasilje v družine ne morejo posredovati. Na Inšpektoratu RS za šolstvo in šport[8] so odgovorili da, »obravnavajo primere nasilja v šolah – medvrstniško, nasilje strokovnih delavcev, vendar pa beležijo dva primera, ko se je ugotavljala ustreznost ukrepanja šole na podlagi Pravilnika o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode. Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode določa ravnanje zaposlenih v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljaven program ob zaznavi nasilja nad otrokom v družini, oblike pomoči otroku, ki je žrtev nasilja, v VIZ ter sodelovanje VIZ z državnimi organi, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb v primeru nasilja nad otrokom v družini.« |
3. Število kaznovanih posameznikov – državnih uradnikov v ustreznih ali pristojnih službah (policija, sodstvo, socialno varstvo, zdravstvo, izobraževanje), zaradi kršitve standardov skrbnosti, glede na skupno število prejetih pritožb, za vsa dejanja, ki so zajeta v tej Konvenciji, na letni ravni. |
Odgovor: Te vrste pritožb po pridobljenih podatkih obravnava samo policija. V letih 2014 in 2015 je obravnavala tri pritožbe[6]. |
3. Število kaznovanih posameznikov – državnih uradnikov v ustreznih ali pristojnih službah (policija, sodstvo, socialno varstvo, zdravstvo, izobraževanje), zaradi kršitve standardov skrbnosti, glede na skupno število prejetih pritožb, za vsa dejanja, ki so zajeta v tej Konvenciji, na letni ravni. |
Odgovor: Te vrste pritožb po pridobljenih podatkih obravnava samo policija. V letih 2014 in 2015 je obravnavala tri pritožbe[6]. V Sektorju za pritožbe zoper policijo so v letu 2014 in 2015 prejeli tri pritožbe na delo policije v zvezi z obravnavanjem nasilja v družini. Ena pritožba je bila sicer poslana v pomiritveni postopek na policijsko postajo, vendar se je naknadno ugotovilo, da je prepozna. Izdano je bilo obvestilo o neobravnavanju pritožbe. Pritožbeni postopek glede drugih dveh pritožb pa je bil, zaradi odstopa od pritožbe, na podlagi 154. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, zaključen, kot so odgovorili na Sektorju za pritožbe zoper policijo[9]. |
[1] Zakon za preprečevanje nasilja v družini. Ur. l. RS, 16/08. [2] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 16/08. [4] Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 31/09, Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, Ur. l. RS, št. 38/11, Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 25/2010, Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, Ur. l. RS, št. 104/09. [5] Glej: DeTroy, C., Tisheva, G. (Abdul Aziz, Z., Moussa, J.) (ur.) (2014) Due Diligence and State Responsibility to Eliminate Violence against Women Regional Report: Europe. Due Diligence Project (Regional Consultant European Women’s Lobby and Bulgarian Gender Research Foundation). Malayisa: International Human Rights Initiative, Inc. (IHRI). Dostopno na: http://duediligenceproject.org/Resources_files/DDP%20Regional%20Report%20-%20Europe.pdf (20. 6. 2014) [6] Kodre, A. (2015) Odgovor na prošnjo za podatke Društva SOS telefon Sektorja za pritožbe zoper policijo na Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve, z dne 13. 10. 2015. [7]Stefanovski, P. (2015) Odgovor na prošnjo za podatke Društva SOS telefon Socialne inšpekcije na Inšpektoratu RS za delo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z dne 6. 10. 2015. [8] Kozlevčar, M. (2015) Odgovor na prošnjo za podatke Društva SOS telefon Inšpektorata RS za šolstvo in šport na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, z dne 4. 11. 2015. [9] Kodre, A. (2015) Odgovor na prošnjo za podatke Društva SOS telefon Sektorja za pritožbe zoper policijo na Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve, z dne 5. 11. 2015. |