![]() |
SLO |
2015 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom |
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naslednja naklepna dejanja opredelijo kot kazniva: a. vaginalna, analna ali oralna spolna penetracija v telo druge osebe s katerim koli delom telesa ali predmetom brez njenega privoljenja; b. izvajanje drugih spolnih dejanj z osebo proti njeni volji; c. pripraviti drugo osebo v neprostovoljna spolna dejanja s tretjo osebo. 2. Privolitev mora biti dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin. 3. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se določbe prvega odstavka uporabljajo tudi za dejanja, storjena zoper nekdanje ali sedanje zakonce ali partnerje, kakor jih priznava notranje pravo. |
KAZALNIKI |
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje vseh primerov spolnega nasilja in posilstev, skladno z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1je po mnenju dr. Filipčič usklajen s tem členom. KZ-1 inkriminira posilstvo (170. člen) in druge oblike kršitve spolne nedotakljivosti (spolno nasilje – 171. člen, spolna zloraba slabotne osebe – 172. člen, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja – 174. člen). Slovenija je izoblikovala bogato sodno prakso glede razumevanja zakonskega znaka spolno občevanje in spolno nasilje, ki zajema vsa našteta ravnanja v 1. odstavku 36. člena Konvencije2. Zato Filipčič3 meni, da dopolnitev navedenih kaznivih dejanj z izvršitvenimi ravnanji, kot so našteta v 1. odstavku 36. člena Konvencije, ni potrebna. Iz opisov posamičnih kaznivih dejanj v KZ-14 jasno izhaja, da razmerje med storilcem in žrtvijo ne more biti ekskulpacijski razlog, kar posebej poudarja 3. odstavek 36. člena in 43. člena Konvencije. |
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje vseh primerov spolnega nasilja in posilstev, skladno z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1je po mnenju dr. Filipčič usklajen s tem členom. KZ-1 inkriminira posilstvo (170. člen) in druge oblike kršitve spolne nedotakljivosti (spolno nasilje – 171. člen, spolna zloraba slabotne osebe – 172. člen, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja – 174. člen). Slovenija je izoblikovala bogato sodno prakso glede razumevanja zakonskega znaka spolno občevanje in spolno nasilje, ki zajema vsa našteta ravnanja v 1. odstavku 36. člena Konvencije2. Zato Filipčič3 meni, da dopolnitev navedenih kaznivih dejanj z izvršitvenimi ravnanji, kot so našteta v 1. odstavku 36. člena Konvencije, ni potrebna. Iz opisov posamičnih kaznivih dejanj v KZ-14 jasno izhaja, da razmerje med storilcem in žrtvijo ne more biti ekskulpacijski razlog, kar posebej poudarja 3. odstavek 36. člena in 43. člena Konvencije. |
2. Število poročanj – prijav spolnega nasilja nad ženskami, vključno s posilstvi, podane na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilstva, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvrščene po spolu in razmerju s povzročiteljem, na letni ravni. |
Odgovor: Dostopne so prijave na policijo. Za podatke o prijavah kaznivih dejanj ločene po spolu je potrebna osebna prošnja. Drugi podatki niso javno dostopni. Iz Poročila o delu policije za leto 20145 vidimo, da je bilo na policijo prijavljenih 44 kaznivih dejanj posilstva (dokončanih posilstev in poskusov posilstva), od teh jih je bilo preiskanih 41. Prijav kaznivega dejanja spolnega nasilja je bilo 48, preiskanih je bilo 36 prijavljenih zadev. |
2. Število poročanj – prijav spolnega nasilja nad ženskami, vključno s posilstvi, podane na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilstva, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvrščene po spolu in razmerju s povzročiteljem, na letni ravni. |
Odgovor: Dostopne so prijave na policijo. Za podatke o prijavah kaznivih dejanj ločene po spolu je potrebna osebna prošnja. Drugi podatki niso javno dostopni. Iz Poročila o delu policije za leto 20145 vidimo, da je bilo na policijo prijavljenih 44 kaznivih dejanj posilstva (dokončanih posilstev in poskusov posilstva), od teh jih je bilo preiskanih 41. Prijav kaznivega dejanja spolnega nasilja je bilo 48, preiskanih je bilo 36 prijavljenih zadev. |
3. Odstotek poročanj – prijav spolnega nasilja nad ženskami, vključno s posilstvi, ki jih prejeme urad državnega tožilca glede na skupno število teh sporočanj (prijav), podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
3. Odstotek poročanj – prijav spolnega nasilja nad ženskami, vključno s posilstvi, ki jih prejeme urad državnega tožilca glede na skupno število teh sporočanj (prijav), podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov za spolno nasilje nad ženskami, vključno s posilstvi, glede na celotno število teh sporočanj (prijav), podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov za spolno nasilje nad ženskami, vključno s posilstvi, glede na celotno število teh sporočanj (prijav), podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč za spolno nasilje nad ženskami, vključno s posilstvi, glede na celotno število teh poročanj – prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: V letu 2014 po podatkih Statističnega urada RS je bil en storilec posilstva spoznan za krivega, en postopek se je zaključil z oproščeno obtožbo6. |
5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč za spolno nasilje nad ženskami, vključno s posilstvi, glede na celotno število teh poročanj – prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: V letu 2014 po podatkih Statističnega urada RS je bil en storilec posilstva spoznan za krivega, en postopek se je zaključil z oproščeno obtožbo6. |
6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi spolnega nasilja nad ženskami, vključno s posilstvi, glede na celotno število teh poročanj – prijav (končan sodni postopek), na letni ravni. |
Odgovor: |
6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi spolnega nasilja nad ženskami, vključno s posilstvi, glede na celotno število teh poročanj – prijav (končan sodni postopek), na letni ravni. |
Odgovor: |
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15. [2]Glej npr. Deisinger M.: Kazenski zakonik s komentarjem, 2002, str. 227-249 [3] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [4] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15. [5] Poročilo o delu policije za 2014, Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. Dostopno preko: http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2014.pdf, 26. 11. 2015. [6] Statistični urad RS, podatki Kriminaliteta. Dostopno preko: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp#13, 25. 11. 2015. |