Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
35. člen - Fizično nasilje
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
35. člen - Fizično nasilje
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
35. člen - Fizično nasilje
Pogodbenice sprejmejo ustrezne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno ponavljajoče se zastraševalno ravnanje, ki pri drugi osebi povzroči strah za njeno varnost, opredeli kot kaznivo.
KAZALNIKI
 
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje fizičnega nasilja, usklajenimi z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1 inkriminira različne intenzivnosti fizičnega nasilja v številnih členih (tako v poglavju Kazniva dejanja zoper življenje in telo, kot tudi izven njega, kot npr. Nasilništvo po 296. členu, Nasilje v družini po 191. členu, Grožnja po 135. členu)2.

PIC3 pravi, da Slovenska zakonodaja fizično nasilje oziroma nasilništvo ureja enako kot Konvencija, saj kar v dveh zakonskih določbah (prva ureja razmerja zgolj v družinski skupnosti, druga pa ureja nasilništvo na splošno – torej ne glede na osebno povezanost med storilcem in žrtvijo) takšno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Slovenski KZ-1 v 296. členu zgolj podrobneje opredeli katera dejanja se lahko štejejo za nasilništvo – vendar so ta dejanja našteta zgolj primeroma, kar pomeni, da druga dejanja oziroma ravnanja niso izključena. Ne gre za taksativno določitev ravnanj, ki bi izključila vsa druga, saj je v prvem odstavku navedenega zakonskega določila izrecno določeno, da lahko kaznivo dejanje nasilništva pomeni tudi drugačno nasilno omejevanje enakih pravic, ki osebo spravi v podrejen položaj.

V letu 2015 je bila sprejeta novela kaznivega dejanja Grožnje (135. člen KZ-1). Po noveli se kaznivo dejanje ponovno začne preganjati na predlog.

V 135. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi4:
(3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog.
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje fizičnega nasilja, usklajenimi z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1 inkriminira različne intenzivnosti fizičnega nasilja v številnih členih (tako v poglavju Kazniva dejanja zoper življenje in telo, kot tudi izven njega, kot npr. Nasilništvo po 296. členu, Nasilje v družini po 191. členu, Grožnja po 135. členu)2.

PIC3 pravi, da Slovenska zakonodaja fizično nasilje oziroma nasilništvo ureja enako kot Konvencija, saj kar v dveh zakonskih določbah (prva ureja razmerja zgolj v družinski skupnosti, druga pa ureja nasilništvo na splošno – torej ne glede na osebno povezanost med storilcem in žrtvijo) takšno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Slovenski KZ-1 v 296. členu zgolj podrobneje opredeli katera dejanja se lahko štejejo za nasilništvo – vendar so ta dejanja našteta zgolj primeroma, kar pomeni, da druga dejanja oziroma ravnanja niso izključena. Ne gre za taksativno določitev ravnanj, ki bi izključila vsa druga, saj je v prvem odstavku navedenega zakonskega določila izrecno določeno, da lahko kaznivo dejanje nasilništva pomeni tudi drugačno nasilno omejevanje enakih pravic, ki osebo spravi v podrejen položaj.

V letu 2015 je bila sprejeta novela kaznivega dejanja Grožnje (135. člen KZ-1). Po noveli se kaznivo dejanje ponovno začne preganjati na predlog.

V 135. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi4:
(3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog.
MINUS
2. Število poročanj – prijav fizičnega nasilja nad ženskami, podanih na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilstva, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvrščenih po spolu in razmerju s povzročiteljem, na letni ravni.
Odgovor: Vsi podatki niso javno dostopni.

Kaznivo dejanje grožnja se je od leta 2012 preganjala na zasebno tožbo, število prijav se je zato drastično zmanjšalo.
 
Po podatkih policije je bilo leta 2013 obravnavanih je bilo 445 (v letu 2012 pa 1.835) ali za 75,7 % manj kaznivih dejanj groženj. Zaradi preoblikovanja kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v novo kaznivo dejanje grožnje (maja 2012), za katero se storilec samo v določenem delu preganja na zasebno tožbo, je policija že 2012 obravnavala manj kaznivih dejanj groženj, upadanje pa se je leta 2013 samo še nadaljevalo. Pred spremembo se je pregon začel na predlog za pregon po uradni dolžnosti4. V letu 2014 je bilo po podatkih policije prijavljenih 449 kaznivih dejanj grožnje5.
2. Število poročanj – prijav fizičnega nasilja nad ženskami, podanih na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilstva, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvrščenih po spolu in razmerju s povzročiteljem, na letni ravni.
Odgovor: Vsi podatki niso javno dostopni.

Kaznivo dejanje grožnja se je od leta 2012 preganjala na zasebno tožbo, število prijav se je zato drastično zmanjšalo.
 
Po podatkih policije je bilo leta 2013 obravnavanih je bilo 445 (v letu 2012 pa 1.835) ali za 75,7 % manj kaznivih dejanj groženj. Zaradi preoblikovanja kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v novo kaznivo dejanje grožnje (maja 2012), za katero se storilec samo v določenem delu preganja na zasebno tožbo, je policija že 2012 obravnavala manj kaznivih dejanj groženj, upadanje pa se je leta 2013 samo še nadaljevalo. Pred spremembo se je pregon začel na predlog za pregon po uradni dolžnosti4. V letu 2014 je bilo po podatkih policije prijavljenih 449 kaznivih dejanj grožnje5.
MINUS
3. Odstotek poročanj – prijav fizičnega nasilja nad ženskami, ki jih prejeme urad državnega tožilca glede na skupno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
3. Odstotek poročanj – prijav fizičnega nasilja nad ženskami, ki jih prejeme urad državnega tožilca glede na skupno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
MINUS
4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi psihičnega nasilja nad ženskami glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi psihičnega nasilja nad ženskami glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
MINUS
5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč zaradi psihičnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč zaradi psihičnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
MINUS
6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi fizičnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi fizičnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
MINUS
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15.
[2] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[4] Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), Ur. l. RS, št. 54/15.

 

Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.