![]() |
SLO |
2015 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
35. člen - Fizično nasilje |
Pogodbenice sprejmejo ustrezne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno ponavljajoče se zastraševalno ravnanje, ki pri drugi osebi povzroči strah za njeno varnost, opredeli kot kaznivo. |
KAZALNIKI |
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje fizičnega nasilja, usklajenimi z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1 inkriminira različne intenzivnosti fizičnega nasilja v številnih členih (tako v poglavju Kazniva dejanja zoper življenje in telo, kot tudi izven njega, kot npr. Nasilništvo po 296. členu, Nasilje v družini po 191. členu, Grožnja po 135. členu)2. PIC3 pravi, da Slovenska zakonodaja fizično nasilje oziroma nasilništvo ureja enako kot Konvencija, saj kar v dveh zakonskih določbah (prva ureja razmerja zgolj v družinski skupnosti, druga pa ureja nasilništvo na splošno – torej ne glede na osebno povezanost med storilcem in žrtvijo) takšno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Slovenski KZ-1 v 296. členu zgolj podrobneje opredeli katera dejanja se lahko štejejo za nasilništvo – vendar so ta dejanja našteta zgolj primeroma, kar pomeni, da druga dejanja oziroma ravnanja niso izključena. Ne gre za taksativno določitev ravnanj, ki bi izključila vsa druga, saj je v prvem odstavku navedenega zakonskega določila izrecno določeno, da lahko kaznivo dejanje nasilništva pomeni tudi drugačno nasilno omejevanje enakih pravic, ki osebo spravi v podrejen položaj. V letu 2015 je bila sprejeta novela kaznivega dejanja Grožnje (135. člen KZ-1). Po noveli se kaznivo dejanje ponovno začne preganjati na predlog. V 135. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi4: (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. |
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje fizičnega nasilja, usklajenimi z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1 inkriminira različne intenzivnosti fizičnega nasilja v številnih členih (tako v poglavju Kazniva dejanja zoper življenje in telo, kot tudi izven njega, kot npr. Nasilništvo po 296. členu, Nasilje v družini po 191. členu, Grožnja po 135. členu)2. PIC3 pravi, da Slovenska zakonodaja fizično nasilje oziroma nasilništvo ureja enako kot Konvencija, saj kar v dveh zakonskih določbah (prva ureja razmerja zgolj v družinski skupnosti, druga pa ureja nasilništvo na splošno – torej ne glede na osebno povezanost med storilcem in žrtvijo) takšno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Slovenski KZ-1 v 296. členu zgolj podrobneje opredeli katera dejanja se lahko štejejo za nasilništvo – vendar so ta dejanja našteta zgolj primeroma, kar pomeni, da druga dejanja oziroma ravnanja niso izključena. Ne gre za taksativno določitev ravnanj, ki bi izključila vsa druga, saj je v prvem odstavku navedenega zakonskega določila izrecno določeno, da lahko kaznivo dejanje nasilništva pomeni tudi drugačno nasilno omejevanje enakih pravic, ki osebo spravi v podrejen položaj. V letu 2015 je bila sprejeta novela kaznivega dejanja Grožnje (135. člen KZ-1). Po noveli se kaznivo dejanje ponovno začne preganjati na predlog. V 135. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi4: (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. |
2. Število poročanj – prijav fizičnega nasilja nad ženskami, podanih na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilstva, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvrščenih po spolu in razmerju s povzročiteljem, na letni ravni. |
Odgovor: Vsi podatki niso javno dostopni. Kaznivo dejanje grožnja se je od leta 2012 preganjala na zasebno tožbo, število prijav se je zato drastično zmanjšalo. Po podatkih policije je bilo leta 2013 obravnavanih je bilo 445 (v letu 2012 pa 1.835) ali za 75,7 % manj kaznivih dejanj groženj. Zaradi preoblikovanja kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v novo kaznivo dejanje grožnje (maja 2012), za katero se storilec samo v določenem delu preganja na zasebno tožbo, je policija že 2012 obravnavala manj kaznivih dejanj groženj, upadanje pa se je leta 2013 samo še nadaljevalo. Pred spremembo se je pregon začel na predlog za pregon po uradni dolžnosti4. V letu 2014 je bilo po podatkih policije prijavljenih 449 kaznivih dejanj grožnje5. |
2. Število poročanj – prijav fizičnega nasilja nad ženskami, podanih na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilstva, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvrščenih po spolu in razmerju s povzročiteljem, na letni ravni. |
Odgovor: Vsi podatki niso javno dostopni. Kaznivo dejanje grožnja se je od leta 2012 preganjala na zasebno tožbo, število prijav se je zato drastično zmanjšalo. Po podatkih policije je bilo leta 2013 obravnavanih je bilo 445 (v letu 2012 pa 1.835) ali za 75,7 % manj kaznivih dejanj groženj. Zaradi preoblikovanja kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v novo kaznivo dejanje grožnje (maja 2012), za katero se storilec samo v določenem delu preganja na zasebno tožbo, je policija že 2012 obravnavala manj kaznivih dejanj groženj, upadanje pa se je leta 2013 samo še nadaljevalo. Pred spremembo se je pregon začel na predlog za pregon po uradni dolžnosti4. V letu 2014 je bilo po podatkih policije prijavljenih 449 kaznivih dejanj grožnje5. |
3. Odstotek poročanj – prijav fizičnega nasilja nad ženskami, ki jih prejeme urad državnega tožilca glede na skupno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
3. Odstotek poročanj – prijav fizičnega nasilja nad ženskami, ki jih prejeme urad državnega tožilca glede na skupno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi psihičnega nasilja nad ženskami glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi psihičnega nasilja nad ženskami glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč zaradi psihičnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč zaradi psihičnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi fizičnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi fizičnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15.
[2] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[4] Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), Ur. l. RS, št. 54/15. |