Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pri določanju skrbništva in pravice do stikov z otroki upoštevajo nasilni dogodki, ki jih zajema področje uporabe te konvencije.

2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da izvajanje pravice do stikov ali skrbništva ne ogrozi pravic in varnosti žrtve ali otrok.
KAZALNIKI
 
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja, da se pri odločanju o skrbništvu in stikih z otroki, z upoštevanjem primerov nasilja, ki jih ureja ta Konvencija, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja (ZPND)[1] v 20. členu (varstvo otroka) v povezavi z 19. členom (prepovedi zaradi nasilnih ravnanj), ki v drugem odstavku določa dolžnost CSD, da izvede posebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih[2]. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sistemsko ureja varstvo mladoletnih otrok, ne glede na vir ali vrsto ogroženosti[3]. O varstvu in vzgoji otrok napiše mnenje center za socialno delo, o zadevi odloči sodišče, če gre za tožbo za razvezo (kar je značilno za primere nasilja v družini).
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja, da se pri odločanju o skrbništvu in stikih z otroki, z upoštevanjem primerov nasilja, ki jih ureja ta Konvencija, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja (ZPND)[1] v 20. členu (varstvo otroka) v povezavi z 19. členom (prepovedi zaradi nasilnih ravnanj), ki v drugem odstavku določa dolžnost CSD, da izvede posebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih[2]. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sistemsko ureja varstvo mladoletnih otrok, ne glede na vir ali vrsto ogroženosti[3]. O varstvu in vzgoji otrok napiše mnenje center za socialno delo, o zadevi odloči sodišče, če gre za tožbo za razvezo (kar je značilno za primere nasilja v družini).
MINUS
2. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja, da izvajanje kakršnih koli pravic do stikov ali skrbniških pravic ne ogroža varnosti žrtev ali otrok, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: ZZZDR v 106. členu ureja stike in ureja tudi stike pod nadzorom, vendar pa ne dovolj natančno o vlogi, nalogah, kriterijih, časovni omejitvi, nit ne o vsebinskih in kadrovskih zahtevah za stike poda nadzorom tretje osebe. Stike pod nadzorom tretje osebe določi sodišče, če obstaja nevarnost za otroka. Ponavadi potekajo na CSD v sejnih sobah ali katerih drugih neprimernih prostorih.
 
106.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
(1) Otrok ima pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Šteje se, da so take osebe predvsem otrokovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanji rejniki, prejšnji ali sedanji zakonec oziroma zunajzakonski partner enega ali drugega od njegovih staršev.
(2) O stikih se sporazumejo otrokovi starši, otrok, če je sposoben razumeti pomen sporazuma, in osebe iz prejšnjega odstavka. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Obseg in način izvrševanja stikov morata biti v otrokovo korist. Če se starša otroka, otrok in osebe iz prejšnjega odstavka sporazumejo o stikih, lahko predlagajo, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.
(3) Če se tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo, odloči o stikih sodišče v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok.
(4) Predlog za odločitev o obsegu in načinu izvrševanja stikov lahko vloži otrok, ki je dopolnil petnajst let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, osebe iz prvega odstavka tega člena ali center za socialno delo. Predlogu za ureditev stikov mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da so se osebe iz prvega odstavka tega člena s starši otroka in otrokom ob njegovi pomoči poskušale sporazumeti o stikih.
(5) Preden sodišče odloči o predlogu, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo. Če predlagatelj ni otrok, upošteva sodišče tudi njegovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
2. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja, da izvajanje kakršnih koli pravic do stikov ali skrbniških pravic ne ogroža varnosti žrtev ali otrok, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: ZZZDR v 106. členu ureja stike in ureja tudi stike pod nadzorom, vendar pa ne dovolj natančno o vlogi, nalogah, kriterijih, časovni omejitvi, nit ne o vsebinskih in kadrovskih zahtevah za stike poda nadzorom tretje osebe. Stike pod nadzorom tretje osebe določi sodišče, če obstaja nevarnost za otroka. Ponavadi potekajo na CSD v sejnih sobah ali katerih drugih neprimernih prostorih.
 
106.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
(1) Otrok ima pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Šteje se, da so take osebe predvsem otrokovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanji rejniki, prejšnji ali sedanji zakonec oziroma zunajzakonski partner enega ali drugega od njegovih staršev.
(2) O stikih se sporazumejo otrokovi starši, otrok, če je sposoben razumeti pomen sporazuma, in osebe iz prejšnjega odstavka. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Obseg in način izvrševanja stikov morata biti v otrokovo korist. Če se starša otroka, otrok in osebe iz prejšnjega odstavka sporazumejo o stikih, lahko predlagajo, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.
(3) Če se tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo, odloči o stikih sodišče v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok.
(4) Predlog za odločitev o obsegu in načinu izvrševanja stikov lahko vloži otrok, ki je dopolnil petnajst let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, osebe iz prvega odstavka tega člena ali center za socialno delo. Predlogu za ureditev stikov mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da so se osebe iz prvega odstavka tega člena s starši otroka in otrokom ob njegovi pomoči poskušale sporazumeti o stikih.
(5) Preden sodišče odloči o predlogu, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo. Če predlagatelj ni otrok, upošteva sodišče tudi njegovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
MINUS
3. Odstotek postopkov, v katerih je povzročitelju nasilja, na podlagi sodne odločbe, (začasno ali končno) določen stik z otrokom v nadzorovanih okoliščinah/pod nadzorom strokovnih delavk/delavcev in odstotek sodnih odločb, v katerih je povzročitelju nasilja odvzeta pravica do stikov z otrokom, glede na skupno število sodnih postopkov, v katerih se odloča o pravicah do stikov z otrokom, na letni ravni.
Odgovor: Stiki pod nadzorom se izvajajo na centrih za socialno delo po Sloveniji. Glede stikov pod nadzorom centri za socialno delo nimajo podatkov, saj jih CSD ne vpisujejo v bazo podatkov, ker ne gre za njihovo izvorno nalogo, pravijo na Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije[4].
3. Odstotek postopkov, v katerih je povzročitelju nasilja, na podlagi sodne odločbe, (začasno ali končno) določen stik z otrokom v nadzorovanih okoliščinah/pod nadzorom strokovnih delavk/delavcev in odstotek sodnih odločb, v katerih je povzročitelju nasilja odvzeta pravica do stikov z otrokom, glede na skupno število sodnih postopkov, v katerih se odloča o pravicah do stikov z otrokom, na letni ravni.
Odgovor: Stiki pod nadzorom se izvajajo na centrih za socialno delo po Sloveniji. Glede stikov pod nadzorom centri za socialno delo nimajo podatkov, saj jih CSD ne vpisujejo v bazo podatkov, ker ne gre za njihovo izvorno nalogo, pravijo na Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije[4].
MINUS
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08.
[2] Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur. l. RS, št. 15/76, 1/89, 14/89, 82/94, 29/95, 64/01, 16/04. 
[3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[4] Murgel, S. (2015) Odgovor Skupnosti CSD Slovenijena prošnjo za posredovanje podatkov Društva SOS telefon, z dne 4. 11. 2015.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.