Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
30. člen - Odškodnina
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
30. člen - Odškodnina
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
30. člen - Odškodnina
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve pravico zahtevati odškodnino od storilcev za katera koli kazniva ravnanja, določena v skladu s to konvencijo.

2. Ustrezna državna odškodnina se dodeli tistim, ki so utrpeli hudo telesno poškodbo ali okvaro zdravja do te mere, da škode ne krijejo drugi viri, kakor so storilci, zavarovanje ali javno zdravstvo in socialne določbe. To ne preprečuje pogodbenicam, da ne bi od storilca zahtevale povračila za odškodnino, dokler je ustrezna pozornost namenjena varnosti žrtve.

3. Ukrepi, sprejeti v skladu s prejšnjim odstavkom, zagotavljajo dodelitev odškodnine v razumnem roku.
KAZALNIKI
 
1. Stopnja umeščenosti ali nivo ukrepov/predpisov, na osnovi katerih se žrtvam zagotavlja pravico do odškodnine (materialne in nematerialne) s strani storilca vseh kaznivih dejanj nasilja, zajetih v tej Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: Država Slovenija je glede drugega odstavka 30. člena Konvencije vzela pridržek. Glede pridržka Obran[1] piše, da Vlada RS je v Predlogu Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima[2] pod rubriko 3, Pridržki in izjave, izjavila, da bo Republika Slovenija k 2. odstavku 30. člena Konvencije izrazila pridržek zato, ker Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj[3] določa, da so formalni pogoji za priznanje izpolnjeni, če je prosilec državljan Republike Slovenije ali druge države članice EU (5. člen), med materialnimi pogoji za priznanje odškodnine pa določa tudi, »da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje« (1. alinea 6. člena), in še, da je bilo dejanje storjeno »na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja«. Navedeno pomeni, pravi Obran, da zakon pravice do odškodnine ne priznava žrtvam kaznivih dejanj, ki so bila storjena iz malomarnosti, nadalje žrtvam, ki so tujci in hkrati niso državljani držav članic EU, ter tudi, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v tujini in je zanj pristojna Republika Slovenija. Država mora diskriminacijo odpraviti, hkrati s tem pa odpade tudi razlog za pridržek 2. odstavka 30. člena Konvencije.

O odškodninah govorijo Zakon o kazenskem postopku (ZKP)[4] in Obligacijski zakonik(OZ)[5] ter Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOŽKD)[3].

V Obligacijskem zakoniku (OZ) je določeno, kdaj in kdo ter pod kakšnimi pogoji lahko vloži odškodninsko tožbo[6].

Po mnenju Obran[7] je Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj diskriminatoren, saj je formalni pogoj za pridobitev odškodnine po tem zakonu državljanstvo RS ali druge države članice EU. Kot je napisano že zgoraj.

Tu pride v poštev za vsako kaznivo dejanje, ki ga storilec naredi. Žrtev lahko dobi odškodnino po Obligacijskem zakoniku, tudi če storilec prej ni bil obsojen na kaznivo dejanje.
1. Stopnja umeščenosti ali nivo ukrepov/predpisov, na osnovi katerih se žrtvam zagotavlja pravico do odškodnine (materialne in nematerialne) s strani storilca vseh kaznivih dejanj nasilja, zajetih v tej Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: Država Slovenija je glede drugega odstavka 30. člena Konvencije vzela pridržek. Glede pridržka Obran[1] piše, da Vlada RS je v Predlogu Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima[2] pod rubriko 3, Pridržki in izjave, izjavila, da bo Republika Slovenija k 2. odstavku 30. člena Konvencije izrazila pridržek zato, ker Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj[3] določa, da so formalni pogoji za priznanje izpolnjeni, če je prosilec državljan Republike Slovenije ali druge države članice EU (5. člen), med materialnimi pogoji za priznanje odškodnine pa določa tudi, »da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje« (1. alinea 6. člena), in še, da je bilo dejanje storjeno »na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja«. Navedeno pomeni, pravi Obran, da zakon pravice do odškodnine ne priznava žrtvam kaznivih dejanj, ki so bila storjena iz malomarnosti, nadalje žrtvam, ki so tujci in hkrati niso državljani držav članic EU, ter tudi, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v tujini in je zanj pristojna Republika Slovenija. Država mora diskriminacijo odpraviti, hkrati s tem pa odpade tudi razlog za pridržek 2. odstavka 30. člena Konvencije.

O odškodninah govorijo Zakon o kazenskem postopku (ZKP)[4] in Obligacijski zakonik(OZ)[5] ter Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOŽKD)[3].

V Obligacijskem zakoniku (OZ) je določeno, kdaj in kdo ter pod kakšnimi pogoji lahko vloži odškodninsko tožbo[6].

Po mnenju Obran[7] je Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj diskriminatoren, saj je formalni pogoj za pridobitev odškodnine po tem zakonu državljanstvo RS ali druge države članice EU. Kot je napisano že zgoraj.

Tu pride v poštev za vsako kaznivo dejanje, ki ga storilec naredi. Žrtev lahko dobi odškodnino po Obligacijskem zakoniku, tudi če storilec prej ni bil obsojen na kaznivo dejanje.
MINUS
2. Stopnja umeščenosti ali nivo ukrepov/predpisov, na osnovi katerih se zagotavlja dodeljevanje ustrezne državne odškodnine žrtvam, ki so utrpele hude telesne poškodbe ali je njihovo zdravje oslabljeno do te mere, da stopnja poškodb ni krita iz drugih virov (storilec, zavarovanje ali javno zdravstvo in socialni transferji), v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: To ureja Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj[1] in sicer je "državna odškodnina" možna v ožjem delu kot odškodnina pod kazalnikom 1. in sicer se zahtevajo dodatni pogoji:
- da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje, 
- da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja,
- da je bilo dejanje zaznano ali pristojnemu organu naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje,
-   da na strani prosilca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku[3] ni mogoče zahtevati povrnitve škode,
-  da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,
-  da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom (ta del pomeni, da mora iti za določen minimalni obseg škode..),
-  če je verjetno, da storilec dejanja ne bo mogel izplačati odškodnine za škodo iz prejšnje alineje.
2. Stopnja umeščenosti ali nivo ukrepov/predpisov, na osnovi katerih se zagotavlja dodeljevanje ustrezne državne odškodnine žrtvam, ki so utrpele hude telesne poškodbe ali je njihovo zdravje oslabljeno do te mere, da stopnja poškodb ni krita iz drugih virov (storilec, zavarovanje ali javno zdravstvo in socialni transferji), v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: To ureja Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj[1] in sicer je "državna odškodnina" možna v ožjem delu kot odškodnina pod kazalnikom 1. in sicer se zahtevajo dodatni pogoji:
- da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje, 
- da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja,
- da je bilo dejanje zaznano ali pristojnemu organu naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje,
-   da na strani prosilca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku[3] ni mogoče zahtevati povrnitve škode,
-  da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,
-  da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom (ta del pomeni, da mora iti za določen minimalni obseg škode..),
-  če je verjetno, da storilec dejanja ne bo mogel izplačati odškodnine za škodo iz prejšnje alineje.
MINUS
3. Odstotek žrtev nasilja, ki jim je s pravnomočno/končno sodbo sodišče priznalo pravico do odškodnine s strani storilca (v kazenskem ali civilnem postopku), glede na skupno število žrtev teh kaznivih dejanj in številom žrtev, ki so zahtevale odškodnino s sodnimi postopki, na letni ravni.
Odgovor: Dostopni so podatki o višini vseh odškodnin, ne pa tudi podatki na podlagi česa je bila odškodnina priznana.
3. Odstotek žrtev nasilja, ki jim je s pravnomočno/končno sodbo sodišče priznalo pravico do odškodnine s strani storilca (v kazenskem ali civilnem postopku), glede na skupno število žrtev teh kaznivih dejanj in številom žrtev, ki so zahtevale odškodnino s sodnimi postopki, na letni ravni.
Odgovor: Dostopni so podatki o višini vseh odškodnin, ne pa tudi podatki na podlagi česa je bila odškodnina priznana.
MINUS
4. Odstotek žrtev nasilja, ki so pričele postopek za prisilno izvršitev sodnih odločb za plačilo odškodnine s strani storilca kaznivega dejanja ali so dosegle subsidiarno pravico do odškodnine od države, glede na skupno število žrtev, ki so dosegle pravico v sodnem postopku, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
4. Odstotek žrtev nasilja, ki so pričele postopek za prisilno izvršitev sodnih odločb za plačilo odškodnine s strani storilca kaznivega dejanja ali so dosegle subsidiarno pravico do odškodnine od države, glede na skupno število žrtev, ki so dosegle pravico v sodnem postopku, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
MINUS
[1] Obran, N. (2015) O pridržkih k Istanbulski konvenciji. Interno gradivo. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo.
[2] Erjavec, K., Minister za zunanje zadeve (2014)Predlog Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, št.: IPP-5612-70/2014, 19. 12. 2014. Dostopno preko: http://vrs-3.vlada.si/imis/imisnet.nsf/0/5E6D472FCCDD95D4C1257F08004093E6/$FILE/t9613055.PDF?OpenElement, 25. 11. 2015.
[3] Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOŽKD), Ur. l. RS, št. 101/05, 86/10.
[4] Zakon o kazenskem postopku, Ur. l. RS, št. 63/94 (70/94 popr.), 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 56/03, 43/04, 101/05, 14/07, 68/08, 77/09, 91/11, 47/13.
[5] Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04.
[6] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[7] Obran, N. (2014) Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je diskriminatoren, Interno gradivo, 19. 6. 2014.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.