|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 23. člen - Zatočišča ali varne hiše |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev zadostnega števila ustreznih lahko dostopnih zavetišč, ki nudijo varno nastanitev in proaktivno navezovanje stika z žrtvami, predvsem ženskami in njihovimi otroki. |
| KAZALNIKI |
| 1. Stopnja usklajenosti politik in standardov dela ponudnikov teh specializiranih storitev podpore žrtvam nasilja, s standardi, določenimi v Konvenciji. |
|
Odgovor: Pogoj za izvajanje tovrstnih javnih socialnovarstvenih programov po Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva v obdobju 2013-2020 je kandidiranje na razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva, izpolnjevanje razpisnih pogojev, sklenitev pogodbe z ministrstvom in kasnejša verifikacija programa. Število mest v zatočiščih ustreza standardu (eno mesto za eno družino na 10.000 prebivalk/prebivalcev). Zatočišča so geografsko razporejena po celi Sloveniji. Zatočišča niso dostopna 24 ur/dan, 24ur/dan so na voljo krizni centri, kamor so lahko ženske in njeni otroci takoj sprejeti. V Sloveniji delujejo trije krizni centri. V mreži socialnovarstvenih programov deluje en krizni center za žrtve nasilja (KC Ljubljana), dva krizna centra za žrtve nasilja in njihove otroke delujeta kot del javne službe, delujeta pod okriljem Centra za socialno delo Maribor (KC Maribor) in Centra za socialno delo Piran (KC Piran)[1]. |
| 1. Stopnja usklajenosti politik in standardov dela ponudnikov teh specializiranih storitev podpore žrtvam nasilja, s standardi, določenimi v Konvenciji. |
|
Odgovor: Pogoj za izvajanje tovrstnih javnih socialnovarstvenih programov po Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva v obdobju 2013-2020 je kandidiranje na razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva, izpolnjevanje razpisnih pogojev, sklenitev pogodbe z ministrstvom in kasnejša verifikacija programa. Število mest v zatočiščih ustreza standardu (eno mesto za eno družino na 10.000 prebivalk/prebivalcev). Zatočišča so geografsko razporejena po celi Sloveniji. Zatočišča niso dostopna 24 ur/dan, 24ur/dan so na voljo krizni centri, kamor so lahko ženske in njeni otroci takoj sprejeti. V Sloveniji delujejo trije krizni centri. V mreži socialnovarstvenih programov deluje en krizni center za žrtve nasilja (KC Ljubljana), dva krizna centra za žrtve nasilja in njihove otroke delujeta kot del javne službe, delujeta pod okriljem Centra za socialno delo Maribor (KC Maribor) in Centra za socialno delo Piran (KC Piran)[1]. |
 |
| 2. Število in geografska razporejenost specializiranih, lahko dostopnih in varnih zatočišč ali varne hiše za ženske žrtve nasilja in njihove otroke, razvrščenih glede[2] na: a) regijo in b) vrsto ponudnika storitve (število mest/postelj glede na število prebivalstva). |
| Odgovor: Po podatkih MDDSZEM[1] sofinancirajo 13 varnih hiš, ki so razporejene na 17 lokacijah. V letu 2015 prvič sofinancirajo program, ki pokriva nasilje nad invalidnimi osebami, v okviru katerega je možna varna namestitev na tajni lokaciji. Program izvaja Društvo gibalno oviranih invalidov Slovenije Vizija, v programu je možna namestitev 5. oseb, ki so gibalno ovirane. |
| 2. Število in geografska razporejenost specializiranih, lahko dostopnih in varnih zatočišč ali varne hiše za ženske žrtve nasilja in njihove otroke, razvrščenih glede[2] na: a) regijo in b) vrsto ponudnika storitve (število mest/postelj glede na število prebivalstva). |
| Odgovor: Po podatkih MDDSZEM[1] sofinancirajo 13 varnih hiš, ki so razporejene na 17 lokacijah. V letu 2015 prvič sofinancirajo program, ki pokriva nasilje nad invalidnimi osebami, v okviru katerega je možna varna namestitev na tajni lokaciji. Program izvaja Društvo gibalno oviranih invalidov Slovenije Vizija, v programu je možna namestitev 5. oseb, ki so gibalno ovirane. |
|
|
| 3. Odstotek žrtev nasilja in njihovih otrok v zatočiščih ali varne hiše glede na ugotovljeno potrebo po namestitvi v zatočiščih, razvrščeno glede na vse oblike nasilja, ki jih zajema ta Konvencija, na letni ravni. |
| Odgovor: V letu 2014 je bilo v programe varnih hiš in zatočišč vključenih 548 žensk in otrok – žrtve nasilja[1]. |
| 3. Odstotek žrtev nasilja in njihovih otrok v zatočiščih ali varne hiše glede na ugotovljeno potrebo po namestitvi v zatočiščih, razvrščeno glede na vse oblike nasilja, ki jih zajema ta Konvencija, na letni ravni. |
| Odgovor: V letu 2014 je bilo v programe varnih hiš in zatočišč vključenih 548 žensk in otrok – žrtve nasilja[1]. |
|
|
| 4. Odstotek letnega državnega proračuna, namenjenega za nemoteno delovanje zatočišč ali varne hiše in namestitvi žrtev, zlasti žensk in njihovih otrok, glede na celotni proračun, namenjen za storitve na tem področju, na letni ravni. |
| Odgovor: V letu 2014 je bilo za socialnovarstvene programe na področju preprečevanja nasilja in obravnave nasilja namenjenih sredstev v 2.228.732,50 EUR[1]. Iz Poročila o izvajanju programov socialnega varstva v letu 2014 izhaja, da je bilo za zatočišča in varne hiše namenjenih 1.302.267,4 EUR[3]. Iz tega izhaja, da je za varne hiše in zatočišča namenjenih 58,43 % glede na vsa sredstva namenjena za izvajanje programov socialnega varstva na področju preprečevanja nasilja. |
| 4. Odstotek letnega državnega proračuna, namenjenega za nemoteno delovanje zatočišč ali varne hiše in namestitvi žrtev, zlasti žensk in njihovih otrok, glede na celotni proračun, namenjen za storitve na tem področju, na letni ravni. |
| Odgovor: V letu 2014 je bilo za socialnovarstvene programe na področju preprečevanja nasilja in obravnave nasilja namenjenih sredstev v 2.228.732,50 EUR[1]. Iz Poročila o izvajanju programov socialnega varstva v letu 2014 izhaja, da je bilo za zatočišča in varne hiše namenjenih 1.302.267,4 EUR[3]. Iz tega izhaja, da je za varne hiše in zatočišča namenjenih 58,43 % glede na vsa sredstva namenjena za izvajanje programov socialnega varstva na področju preprečevanja nasilja. |
|
|
|
[1] Ferlan Istinič, M. (2015) Dopis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve, Posredovanje podatkov povezanih s preprečevanjem nasilja, z dne 2. 10. 2015. [2] Priporočeno število namestitev za ženske žrtve nasilja v družinskem kontekstu je eno mesto/postelja na 10.000 prebivalcev, geografsko dobro razporejeno (EG–TFV (2008) 6), vendar bi število mest moralo biti odvisno od dejanskih potreb glede na različne vrste nasilja (odst. 135). [3] Smolej Jež, S., Kovač, N., Žiberna, V. (2015) Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva, Poročilo o izvajanju programov v letu 2014, Končno poročilo, Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/Koncno_porocilo_za_leto_2015.pdf, 31. 8. 2015. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
